Fiat Panda Trekking in še z dizelskim agregatom. Na prvi pogled prijazen in igriv avtomobilček z veliko stilskih dodatkov. Ne, nima štirikolesnega pogona, vsaj naša testna Panda ga ni imela in prav nič ga nismo pogrešali.

Avtomobil je zelo skromnih zunanjih mer, a z bogato vsebino. Odkar ima tri vrste svetilnih teles spredaj (dodali so mu dnevne luči, ob meglenkah in žarometih) deluje nekako bolj odraslo. Velike bočne obloge iz črne plastike najdete tudi na prednjem in zadnjem odbijaču, celo na notranji oblogi prtljažnih vrat. Sporočajo, da je Trekking nekaj, kar je narejeno tudi za kakšno avanturistično sceno. Vendar ni tako, Panda Trekking je lepša in bolj trendovska sestra navadne Pande. Ostalo odmislite.

Igrivost se ne konča z obhodom okrog avta. Samo poglejte merilnika za hitrost in vrtljaje. Sta kot iz dnevne sobe v sedemdesetih letih, malo manj natančno berljiva, a izjemo skladna, celo lepa. Tudi prestavna ročica z debelim plastičnim, prosojnim pokrovom je iz enake stilske kuhinje. Na armaturni plošči je vseeno precej trde (navidez sicer vzdržljive) plastike, visoko postavljen radijski aparat s sijajnim oklepom na prah posebej občutljive plastike. V rokah lepo leži ličen, debel in plastičen volan. Sedi se visoko na udobnih sedežih s prekratkimi sedalnimi deli za dolge proge. A vseeno brez tako zelo znanega učinka utrujenih nog po vožnji dolgi uro ali dve. Zelo italijanska notranjost, to naj Fiatovci jemljejo kot velik kompliment.

Zadaj ni prav veliko prostora, če spredaj sedijo povprečno visoki primerki. Za kratke razdalje ali otroke pa je glede na skupno dolžino in medosje avtomobil zadovoljiv. Pri prtljažniku se ne bi branili še kakšnega centimetra po višini, četudi na račun preglednosti nazaj. Sicer vanj spravite normnih 225 litrov ali 870 pri zloženi zadnji klopi. Za delno zložljivo klop Fiat zahteva doplačilo, škoda.

Petstopenjski, mehak menjalnik streže znanemu Multijet štirivaljniku. Sanjska kombinacija, vsaj za Pando. Majhen turbodizel je kot elastika, njegova največja moč 55 kW se zdi ravno dovolj za 1110 kilogramov težko Pando Trekking. Ne manjka ni prestava, niti moč, niti navor (190 Nm). Celo porabo smo brez vsakršnih odrekanj spravili na 4.8 litra dizla na sto prevoženih kilometrov. Dizelsko oglašanje slišite vedno, majhen avto pač ne more biti tako dobro zvočno zatesnjen kot velike limuzine. Panda 1.3 Multijet se sicer vozi v slogu »kot sneta sekira«, je hitra, drzna, ima zalogo moči, v avtocestnem toku ne okleva. Nasploh je njena predstava za razred boljša od tistega, kar smo vajeni pri majhnih avtih z majhnimi dizli. 

Tudi vzmetenje so pripravili po podobnem receptu. Res je, varčevali so pri zvočni izolaciji, a udobje spredaj je za tako majhne mere naravnost presenetljivo. Volanski mehanizem ponuja sterilnost, ki nekako ne moti. Zimske pnevmatike gor ali dol, Panda Trekking ni slaba niti na zelo zvijugani cesti. Pozor, avto ni nizek in nima pretirano trdega vzmetenja. Kar velja za veselega voznika, ne velja nujno za njegove potnike. Pri avanturah sploh ne. Fiat sicer Pando Trekking nudi tudi sistem za izboljšan oprijem prednjih, pogonskih koles. Na suho se zdi podpora elektronike, zavor in navideznega diferenciala smiselna. Za najbolj pogumne vseeno priporočamo štirikolesni pogon ali pozimi odlične zimske pnevmatike in verige za rezervo. Garantirano ne boste ostali v snegu.

Naša oranžna Panda Trekking 1.3 Multijet je najboljše darilo za prve pomladne dni. Vesela, prisrčna, hitra, enostavna, vsaj navidez zelo temeljito narejena (brez čričkov, brez slabih stikov, brez škripanja ali podobnih posebnosti), obenem še varčna in uporabna (če odmislimo omenjeno zadnjo klop). Idealen mestni avtomobilček? Vsaj s ceno so si pomešali štrene, zanjo zahtevajo 14.840 €. Sicer bi jo morali samo hvaliti.