Roland Ratzenberger je imel zelo kratko kariero formule ena. Toda v nasprotju od mnogih dirkaških kolegov pred in po njem, je Avstrijcu uspel preskok v kraljevi razred motošporta. Rojen 4. julija 1960 v Salzburgu, je Ratzenberger svojo kariero začel v formuli Ford – tako kot mnogi njegovi kolegi te generacije. Potem ko je leta 1985 osvojil nacionalnega prvenstva, se je preselil v Veliko Britanijo. Z zmago na prestižnem festivalu formule Ford v Brands Hatchu, si je leta 1986 zagotovil vstopnico v formulo 3. Tri leta pozneje je pristal v britanski formuli 3000 in svojo krstno sezono končal na skupnem tretjem mestu.

Toda njegova kariera ni bila omejena le na dirkanje v enosedežnih dirkalnikih. Konec 80-ih let je občasno nastopal tudi na dirkah turnih avtomobilov. Preizkusil se je tudi na legendarni dirki 24 ur Le Mansa, kjer se je lahko leta 1993 pohvalil s petim mestom. Z Italijanom Maurom Martinijem in Japoncem Naokijem Nagasakijem si je Ratzenberger takrat delil dirkalnik Toyote. Ko je Roland leta 1993 zadnjič nastopil v Le Mansu, je že zdavnaj svoje športno in zasebno življenje preselil v deželo vzhajajočega sonca. Tam je v prvi polovici 90-ih let vozil tako vztrajnostne dirke kot tudi prvenstvo turnih avtomobilov. Za povrh pa tudi dirke nižjih razredov formul.   

Na začetku leta 1994 pa so se Ratzenbergerju uresničili otroške sanje. Avstrijec je namreč podpisal pogodbo z ekipo Simtek, ki je istega leta vstopila v formulo ena. Njegov moštveni kolega je bil mladi Avstralec David Brabham. Na uvodni dirki sezone v Sao Paulu se Ratzenbergerju ni uspelo uvrstiti na dirko, toda tri tedne pozneje na Dirkaškem koncu tedna VN Pacifika v Aidi je uspešno prestal kvalifikacijsko oviro in svoj dirkalnik Simtek Ford S941 postavil na startno mesto 26.  

Dan pozneje je ohranil trezno glavo in je na dirki, katero je zaznamovalo kar 15 odstopov, v cilj pripeljal kot enajsti. S tem je na svoji prvi dirki videl ciljno zastavico. Žal je bila to tudi njegova zadnja. 30. aprila 1994 , na kvalifikacijah VN San Marina v Imoli, mu je pred zavojem Tosa pri hitrosti preko 300 km/h zlomilo prednje krilce njegovega Simteka. Ratzenberger, ki je bil dobre tri mesece mlajši do Ayrtona Senne, ni imel nobenih možnosti za preživetje. V dirkaškem koncu tedna Imole leta 1994 se je usoda obeh dirkačev pokrivala na najbolj okruten način. Senna je imel na nedeljski dirki v kokpitu svojega Williamsa avstrijsko zastavo. Do predvidene počastitve Ratzenbergerja v krogu po koncu dirke pa ni prišlo.  

"Na žalost se rado pozablja na Rolanda Ratzenbergerja. Oba, tako njega kot tudi Ayrtona Senno, omenjam vedno v isti sapi, ko me ljudje sprašujejo o dirkaškem koncu tedna v Imoli," tako Johnny Herbert, ki je v tej grozljivi sezoni 1994 dirkal za Lotus. Skupaj z Gerhardom Bergerjem in Karlom Wendlingerjem je spadal med tiste kolege Ratzenbergerja, ki so mu oddali čast na pogrebu. V Salzburgu je bil prisoten tudi takratni predsednik FIA Max Mosley. Tako kot Senna tudi Roland Ratzenberger živi naprej v srcih navijačev zemeljske oble.