Za nami so štiri dirke letošnje sezone formule ena in še vedno se niso vsi spoprijateljili z novim pravilnikom. Medtem ko v glavnem za kritike skrbi pretihi zvok novih motorjev, pa je za nekdanjega dirkača formule ena Alexa Zanardija težava kraljevega razreda motošporta veliko bolj obsežnejša. "Sem veliki pristaš formule ena in čeprav situacija ni tako dobra, kot bi si želel, si bom nastavil uro za dirko na Japonskem, čeprav bi bilo prvenstvo že odločeno," tako Italijan, ki je zadnje dirke ocenil kot dobre, toda v isti sapi doda: "To kar želijo navijači, je šport."

47-letnik ne more dojeti, zakaj je bil uveden novi tehnični pravilnik, ki ga nihče ni zahteval. "Drži, da mora formula ena obstajati tudi za proizvajalce, da najdejo nove rešitve za cestne avtomobile, toda to ni primaren cilj, kajti formula ena je šport. Primarni cilj bi moral biti, da se dirkačem omogoči, da se pomerijo med seboj in da se gledalcem nudi dober šov."

Zanardi nadaljuje: "Če nekdo prehiti nasprotnika, ker pritisne na nek gumb in s tem sprosti energijo, ki je skrita nekje med baterijo in elektromotorjem, potem je to težko razumeti. Če sedim na tribuni, želim videti, kako nekdo pozno zavira, malce podrsava in potem prehiti tekmeca."

Zanardi, ki tačas dirka za BMW v seriji športnih avtomobilov Blancpain, je prepričan, da bi odgovorni formule ena ovrgli te nove spremembe, če bi imeli čarobno roko. "Vse te nove stvari – razen za Mercedes – so formulo ena naredile bolj zapleteno," meni Italijan. Ker pa so proizvajalci v nove tehnologije investirali ogromno denarja, se bo formula ena srednjeročno držala novega pravilnika.

Čeprav je Sebastian Vettel v lanskem letu poljubno dominiral v formuli ena, je bila sezona 2013 za Zanardija dobra, kajti Red Bull si je pošteno pridelal svojo prednost in ni goljufal. "Sedaj imamo veliko dirkalnikov, ki so šibki v performanci, za kar niso krivi dirkači in mehaniki ter inženirji, temveč računalniki. Ne diši več po olju ali zažganih gumah. To ne zveni več kot dirkanje in motošport."

Italijan se rad spominja svojih časov v ZDA, kjer je v 90-ih letih v seriji IndyCar slavil svoje največje uspehe. Najbolj mu je bilo všeč dejstvo, da so bili dirkalniki tehnično dokaj identični in da so lahko manjše ekipe od proizvajalcev kupovale gotove dirkalnike. "Lahko si priskrbel pravo opremo in uspešno nastopal, če si imel dobrega dirkača."  

Ta pot kupovanja dirkalnikov bi bila po mnenju 47-letnika tudi prava za formulo ena. "V formuli ena ne želijo dovoliti, da se prodajajo celotni dirkalniki, kar je velika napaka. Ekipa kot je Ferrari bi smela prodajati tako šasijo kot tudi motor. Ekipe bi lahko s tem privarčevale veliko denarja, saj jim ne bi bilo treba razvijati in izdelati celotnega dirkalnika," še dodaja Zanardi.