Najprej nekaj besed oblikovanju. Hyundai i10 deluje kot pravi mestni avtomobilček. Njegova zunanjost izžareva tako skladnost kot uporabnost, najpomembnejša atributa pri malčkih. Njihov revir je mesto, njihovi lastniki so pomembno pogosto lastnice. Pika na i je obvezna LED letev spredaj ob velikih meglenkah in lepo zaključen zadek z dovolj velikimi in ne preagresivnimi lučmi zadaj. Hyundai i10 ima zelo solidne kljuke in dvojna vrata na straneh brez dodatnega okna proti prtljažniku. Samo 366 centimetrov celotne dolžine pomeni tudi lahko parkiranje in sprejemljivo preglednost.

V notranjost se vstopa skozi pet vrat. Zadnja vodijo v prtljažnik s prostornino z vsaj 252 litrov prostornine. Pri zloženih sedežih (žal dno ni povsem ravno, se pa sedalo deli na 60:40) ga je še bistveno več. Za posebne predmete, kot je recimo otroški voziček manjka kakšen centimeter po višini, a z enostavnim odpetjem police uredimo tudi takšne težave. Pred katerim izmed trgovskih centrov ni prevelike zadrege.

Hyundaiju je potrebno čestitati. V notranjosti res niso uporabili rešitev, ki pomenijo zadnji krik tehnike in možnosti. Vseeno je dvobarvna armaturna plošča zelo zanimiva, celo prijetna in na nek način žlahtna. Plastika je res trda, na otip je prijazen zgolj zgornji del in obarvani del. Spodnji in vrata niti najmanj, a pri ergonomiji nimamo nobenih pripomb. Vsi gumbi in ročice so na pravem mestu, merilniki so res izjemno pregledni in popolni. Armaturna plošča je avtomobilu primerno opremljena. Vsi gumbi so dovolj veliki in zaslončki zelo pregledni. Majhnost avtomobil oglaša z manjšo notranjo širino, po dolžini je prostora še razmeroma veliko. Le kombinacija prostorsko zahtevnejšega  otroškega sedeža onemogoča spodoben prostor na sedežu pred takšnim dodatkom. Kar bolj govori v prid dejstvu, da so majhni avtomobili še vedno majhni, razne dodatne potrebščine za družino pa zahtevajo vedno več (včasih neupravičeno preveč) prostora.

Našega i10 je poganjal manjši, litrski trivaljnik s »samo« 48,5 kW in 95,2 Nm navora. Primerljivo nizke številke, a nič nepričakovanega, če govorimo o atmosfersko polnjenem trivaljniku. Kako se obnaša? Trivaljno! Z vžigom in podobnim sodobni avtomobili že dolgo nimajo več težav. V nizkih vrtljajih se malo obotavlja. Od srednjih vrtljajev dalje se z veseljem odvrti do konca merilnika. Ponosnih 48 kW je za tak avtomobil povsem dovolj. V mestu ste lahko najhitrejši, na odprtih cestah pa je potrebno vrteeeeetiiii do kooooooooncaaaaaaaaa. Poraba? Če ne pazite šest litrov,pri pazljivi nogi se spusti za slab liter. Pet prestav je prav tako dovolj, menjavanje je enostavno in natančno opravilo. Na avtocesti ob dani prostornini vseeno zahteva previdnost in že navedeno tiščanje brez milosti. Malo mu celo prija, karakterno ima trivaljnik športnejša nagnjenja.

Pri vzmetenju so Korejci ponovno ubrali precej evropsko pot, »preomehča« se le ob polno naloženem avtomobilu in še to opazite zgolj pri višjih hitrostih, recimo na avtocesti. Kar bodo lastniki opazili samo pri poti na morje. Sicer ostaja vse v zelo varnih in obvladljivih mejah. Za poslastico, zavore pri i10 so naravnost odlične, zadaj celo s koluti, kar je ta razred zelo nenavadno. Serijski je seveda povsem zmogljiv in zanesljiv ESP.

Hyundai i10 je postal avtomobil, ki utegne resno premešati ponudbo v segmentu mestnih malčkov. Ne zaradi diskontne cene, ampak zaradi odličnih lastnosti in spodobne, celo evropskim očem zelo privlačne oblike. Zelo težko najdete njegove slabe lastnosti, dobrih je ogromno.