V Sloveniji se jih na cestah sedaj vozi nekaj čez tisoč, v Evropi je ta številka občutno višja. Da o Veliki Britaniji sploh ne govorimo, kjer je bil svoj čas pravi hit. Obenem je to tudi znak, da češko znamko kupci sprejemajo drugače kot nekoč. Danes le malo kdo ve, da za prenovo Yetija stoji slovenski oblikovalec Marko Jevtič, ki se je pravilno odločil, ko je odstranil okrogle meglenke in mu malce spremenil še žaromete, masko, sprednji in zadnji odbijač, a to je bilo za osvežitev bolj ali manj tudi vse. Čeprav Jevtič in ekipa niso imeli veliko dela, je njegov nastop zdaj precej bolj resen. Yeti še naprej ostaja škatlaste oblike in dimenzije tudi po prenovi ostajajo na svojemu mestu. V našem primeru bi , če bi lahko, izbrali le drugačno barvo. Rjava mu nekako ne pristoji. Oznaka Outdoor hkrati pomeni nekaj več terenskih dodatkov, v obliki aluminijaste zaščite podvozja in motorja ter stranskih letev in plastičnih pragov.

Notranjost se ni spreminjala. Vsaj ne oblikovno, z izjemo novega usnjenega volana, ki ima možnost nastavitve pozicije po globini in višini. Seveda, so češki mojstri sledili usmeritvam Volkswagnovcev in Yetiju namenili številne nove materiale, sredinsko konzolo obogatili z barvnim zaslonom na dotik (povezljivost z Bluetoothom ni povzročala težav), medtem ko celotna potniška kabina potnike razvaja s prostornostjo ter udobjem. Škatlasta oblika prinaša več prostora za glave potnikov na zadnjih sedežih in lažje vstopanje in izstopanje iz vozila, precej pomembno vlogo pa odigra 405-litrski prtljažnik. Če pozabimo na visok nakladalni rob, se nam ta odkupi z njegovo funkcionalnostjo. Pritrditvene mreže so še kako uporaben dodatek, zanke na posebnih stranskih vodilih je možno premikati, da nanje lažje obesimo vrečke, pozabiti ne gre niti na prenosno svetilko, dva dodatna stranska predala in možnost povečanja prostora. Preklop naslona in sedežev opravimo v nekaj potezah. Nič pretirano zapletenega. Vse je natančno zapisano na nalepkah. Pri potniški kabini velja omeniti izjemno dobro vozniško pozicijo, ergonomijo in izboljšano zvočno izolacijo.

Za pogon je v testnem avtomobilu skrbel dvolitrski 81-kilovatni motor v kombinaciji s štirikolesnim pogonom. Tiho delovanje in 60-litrska posoda za gorivo sta dva pomembna podatka, da se z njim brez težav odpravimo na daljši izlet ali na brezpotja v planine. Haldexova sklopka pete generacije bdi nad delovanjem koles in navor usmerja na tisto kolo, ki ima največ oprijema. In to v praksi dobro deluje, saj se z Yetijem lahko podamo tudi na kakšen nekoliko bolj zahteven teren. V primeru spusta po klancu je dovolj, da pritisnemo gumb za terensko vožnjo, ki prilagodi delovanje sistemov ABS in ASR do te mere, da se z nogami ne dotikamo stopalk. Z izjemo manevriranja z volanom, sistem spust v celoti opravi samostojno. Z Yetijem se večina lastnikov prav vsak sleherni dan ne vozi po brezpotjih, zato je ta pripomoček bolj za zabavo. A vsekakor uporaben. Kaj pa poraba? Štirikolesni pogon prinaša svoj davek, a smo po nekaj dneh druženja izračunali dokaj ugodno porabo. Povprečje je pokazalo 6,9 litra potrošenega goriva na 100 kilometrov.

Oprema Ambition zagotavlja bogat spisek opreme, saj velja za najdražji izbor na rednem ceniku. Kupci ob nakupu dodatno izbirajo še mestno ali bolj terensko različico in dodatno opremo, od katere je tudi odvisna končna cena. Med dodatki je imel Yeti le izolacijsko steklo, kovinsko barvo in radijski sprejemnik Bolero, kar bi bilo po rednem ceniku odšteti 24.570 €. A to je samo redna cena...