Da gre za nekaj zelo posebnega, je videti že na prvi pogled. Jajčasta kabina, ki stoji nad štirimi odkritimi kolesi, sprejme enega potnika na velikem sedežu, za katerim je pomožni sedež, ki služi tudi za odlagalno mesto. Vse v notranjosti je zelo špartansko, opreme pravzaprav ni, edina opcija je radio kot doplačilo. In ja, nenavadna so tudi vrata, ki se zavrtijo naprej in navzgor, kar je videti nekako »lamborghinijevsko«, s to razliko, da nimajo stekel. Prav ste razumeli – ker je avto zelo ozek, lahko z rokami ves čas krilite skozi vrata, pozimi ali že zdaj v pozni jeseni pa ste zavezani vožnji v bundah.

Samo upravljanje Twizyja ni nobena raketna znanost. Ima klasičen ključ brez gumbov, vrata se odpirajo od znotraj, zaklepanja ni, nenazadnje edina reč, ki jo lahko ukradejo, je avto sam, ki tehta nekaj čez 470 kilogramov. Pred voznikom je minimalistični merilnik, ki kaže hitrost in doseg. Ob njem sta na vsaki strani še dva predalnika, desni je pod ključem. Za zagon obrnemo ključ, dokler posveti zelena lučka Go, gumb ob volanu preklaplja med vožnjo naprej in vzvratno. Ročna se skriva levo pod volanom, sprosti se le pri prižganem avtomobilu, ko je noga zapovrh na zavori. In na las je podobna tisti iz Renaultove Katrce.

V zadku avtomobila je elektromotor, v našem primeru smo imeli močnejšega s 13 kilovati in 57 Nm navora, ki Twizyja elektronsko omeji pri 80 km/h. Merilnik sicer pokaže tudi 85 km/h, a verjetno gre za odstopanja pri natančnosti. Z enim polnjenjem Twizy doseže okoli 60 kilometrov, v dobri uri smo ga z navadno vtičnico – iz nosa izvlečemo povsem običajen električni kabel – napolnili za dobrih 18 kilometrov. Pospeški so zvezni in električni, v mestnem prometu je tako Twizy eden bolj poskočnih udeležencev.  Z njim lahko gremo tudi na avtocesto, a pri polni hitrosti smo še vedno le ovira, tudi taka, ki jo marsikdo rad spregleda.

Sploh, ker je avto zelo majhen, bo marsikdo nehote izsilil prednost, še večja nevarnost pa so pešci in kolesarji, saj je avto navzven praktično neslišen in zelo radi skočijo naravnost pred avto, druga nevarnost pa je, malce karikirano, če jih opozorite s trobljo, ki je v Twizyju dobesedno huronska. Potrobiti pešcu za hrbtom pomeni najmanj skok v zrak, pa tudi kak lažji infarkt ni izključen.

Šalo na stran, kar se same mobilnosti tiče, je Twizy enkraten avto, okreten je zelo, z zelo nizkim težiščem z baterijami ima tudi zelo dobro lego, seveda do svoje meje, saj majhne in ozke gume hitro omogočijo drsenje. Kratka medosna razdalja in trdo podvozje pa so sploh balzam na slovenskih cestah.

Gre sevada striktno za mestno vozilce, ki ne ljubi višjih hitrosti, tako zaradi oblike s precejšnjim zračnim uporom (c=0,64), prepiha v kabini kot tudi samega dosega. Stane dobrih 8 tisočakov, potrebujete pa večno sonce kot recimo Saint Tropez in vilo na griču in jahto v marini. Ali pa Rim, Pariz ali Barcelono.

Mestni mikro pa je Twizy sploh zaradi narave polnjenja, nekaj ur ponoči v garaži zadošča, ura v službi tudi, a v praksi smo doživeli popolno bedo takoimenovanih polnilnih postaj, ki so neuporabne, naj jih še tako oglašujejo. Večinoma na njih stoji kak avto, ki tam nima kaj početi, če pa je že prostor, polnilno mesto nima običajne 220 V vtičnice (!), ali pa za uporabo moraš v trgovino po ključ, kjer je gospa, ki to ve, na dopustu, spet na drugem mestu v ljubljanskem BTC pa se moraš registrirati na spletni strani, kjer ti pošljejo kartico, s katero aktiviraš polnilno postajo. Seveda ne tisti hip.

Twizyja smo celo zapeljali krog po karting dirkališču, kjer se izkaže z boljšimi pospeški v ovinkih kot 4-taktni Hondini gokarti, vendar izgublja v ovinkih, kjer svoje dodajo predvsem gume. To dodajamo zgolj kot zanimivost, da ne bi dobili občutka, da imate pred sabo električni dirkalnik.

Pa še ena malenkost, zaradi svoje posebnosti je bil garantirano najbolj opažen avto kadarkoli na Avtomanijinem testu. Fotografiranje, snemanje, mahanje, vprašanja voznikov na cesti in pešcev na pločnikih je bilo praktično sto odstotno. A v kaki resni prestolnici v razvitem zahodnem svetu je tega seveda manj, saj tam Twizy ni tako edinstven avto. Dodajte še osem tisočakov in posebno Renaultovo politko, kjer plačujete mesečni najem baterije, ki ni del avtomobila, pa pravega smisla vsaj pri nas tudi pomotoma ne najdete.