Dobro, oblikovnih sprememb pravzaprav pri zadnji prenovi razen nekaj lučkarskih in minimalnih popravkov, ni imelo smisla udejanjati. Juke je križanec med enoprostorcem, terencem, kupejem, pa še kaj bi se našlo. Sedi se dovolj visoko, da bo avto všeč tudi starejšim, z ugodno ceno ne zahteva trikratnega preračunavanja in  nenazadnje, japonske znamke imajo vsaj nekaj pregovorne zanesljivosti.

Bistvo našega tesnega Juka ni bil ne motor, ne oblika, pač pa rumena barva. Odbita, vpadljiva in na daleč vidna, je dovolj, da privabi poglede, predvsem mladine. Kričeče rumeno barvo so posejali tudi po notranjosti – konzola med sedežema, armaturka in še kaj, definitivno igriv in dinamičen avto. Gladka plastika na ključnih mestih seveda ni neka optimalna rešitev, saj se bo po 10 ali 20 tisoč kilometrih tam začela poznati obraba.

Juku ne gre spregledati niti tehničnih igrač – kamera s ptičjo perspektivo je sicer pogojno uporabna, vendarle v določenih formacijah na parkiriščih izdatno pomaga, tu je še en manjši zaslonček na sredinski konzoli, ki ponuja nekaj dodatnih informacij od učinkovitosti vožnje do G-pospeškov, a vse skupaj je narejeno rahlo cyber ali drugače – ni trivialno za uporabo.

Pritiskanje kolen v sredinsko konzolo in nasplošno malo prostora za nekoliko večje še dodatno poudarja, da je ta mali posebnež namenjen tudi po dimenzijam podobnim ljudem, sploh pa se popraskamo po zatilju, zakaj Juke posnema odsotnost globinskega nastavljanja volana pri cenenih znamkah. Položaj za volanom, razen višijega sedenja, tako ni optimalen.

Pod motornim pokrovom je 1,2-litrski turbak s 115 KM in šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Motor je poskočen, a vendarle, naš testni Juke je imel smolo in bržkone zaradi elektronike ponagajal že prvi dan testa, tako da je na prikolici odšel na zdravljenje. Po 14 dneh je bilo vse skupaj boljše. Juke se sicer ne more primerjati s kako bolj evropsko železnino, saj ima kar naporno trdo vzmetenje, oblika pri višjih hitrostih prinaša tudi obilico piša mimo ogledal in bokov, pa še relativno majhen rezervoar za gorivo pomeni obiske črpalk vsakih 400 kilometrov.

Križanček seveda vozi le na sprednja kolesa, tako da odmik od tal in terenski videz prinaša le malo prednosti za vse, ki bi hoteli riti po brezpotjih, Juke je posebnež – urbani posebnež.

S povprečno porabo nekaj čez 8 litrov pač dobimo povsem običajen »downsizing« motorja, ki zahteva svoje.

In še cena? V osnovi naš testni Juke stane 19.080 evrov, skupaj z nekaj malega dodatki pa cena poskoči na 20.480 evrov.