Kot nekdanji razvijalec motorjev in oblikovalec dirkalnikov, se inženir Fridrich Indra zelo dobro spozna v svetu motorjev. Dolga leta je delal kot šef razvoja motorjev in pogonskih enot pri Alpini, Audiju, Oplu in GM in še danes je kot honorarni  profesor dunajske tehnične univerze na tekočem z vsemi novostmi. Njegova kritika na račun formule ena pa nikakor ne zveni moderno.

V okviru strokovnega predavanja, je Indra govoril tudi o uporabi hibridnih pogonskih enot formule ena, in zbranim pojasnil, da se kraljevi razred motošporta s tem pomika v smeri propada. Novi motorji naj bi po njegovem mnenju vodili le do nekoristne zapletenosti dirkalnikov in vodijo v napačno smer. Prav tako je pojasnil, da je hibridni pogon dirkalnikov formule ena počasnejši, težji in povrhu sploh ni varčen.  

Indra, ki je sicer že upokojen, se pri svoji argumentaciji navezuje na visoko obrabo baterij, ki zaradi sunkovitega zaviranja in pospeševalnih manevrov na posamezni dirki vodijo do pregrevanja. Ta potrata energije in resursov se sploh ne omenja, je kritičen Avstrijec.  

Tudi privarčevano količina goriva, okrog 20 litrov v primerjavi s prejšnjimi V8 agregati, je potrebno jemati s previdnostjo, kajti temelji prej na dejstvu, da novi pravilnik predpisuje bistveno manjši motor z izgorevanjem in ne na primer dejstvo, da imamo sedaj hibrid. Novi motorji s šestimi valji so enaki turbo obdobju v času med letoma 1977 in 1988, ki so bili tako ali tako najbolj učinkoviti motorji formule ena, ker so porabili le neznatno več kot današnji, bili pa so občutno zmogljivejši.   

Današnja hibridna tehnika pa je vodila do tega, da so aktualni dirkalniki najtežji v zadnjih desetletjih. "Električne komponente so pravo breme. Nobena ekipa jih ne bi prostovoljno uporabila, če ne bi bile predpisane. Bolje bi bilo, če bi FIA dovolila dosledno zmanjšanje teže dirkalnika." Kajti s slednjim bi formula ena znova dajala prave signale za serijski razvoj in s tem privabila več proizvajalcev, je prepričan Indra.

Inženirji ekip formule ena se s profesorjem ne strinjajo. "Nove pogonske enote so izziv, so moderne in veliko bolj varčne," je na primer povedal Renaultov šef tehnikov Rob White. Tudi Pierre-Jean Tardy, ki je vodil razvoj nove Renaultove pogonske enote, je že v okviru prve predstavitve novega agregata junija 2013 v Parizu, našel le pohvalne besede. "Z uporabo hibridnih pogonskih enot se odpira celoten svet novih možnosti, za nas inženirje pa je to zelo napeta zgodba."