Countryman bo svojo drugo reinkarnacijo dobil predvidoma jeseni letos, do takrat pa lahko uživamo v prvi izdaji. Countryman je posebnež, ker je bil narejen v mislih za slabše ceste. Zaradi tega gre za tipičnega križanca med običajnim Minijem in terenskimi zmogljivostmi. Sploh z dobrim štirikolesnim pogonom ALL4 se kljub temu, da smo pri Countrymanih vozili že zverino z dvakrat toliko konji kot naš testnik z 2-litrašem s 143 KM, odlično obnese tako na asfaltnih kot makadamskih površinah.

S 4,11 metra je vse prej kot Mini, njegovo povišano podvozje pa takoj razkrije, čemu je Countryman namenjen. Tudi grobi odbijači in dodatki kažejo, da malčku obuti škornje ni težave.

Tudi znotraj Mini ni nič kaj mini, prostora je za sprednja potnika več kot dovolj, zadaj pa je že pogojeno z dimenzijami tistih spredaj. Celotna notranjost je oblikovana pod vplivom krogov in ovalov, najbolj nenavaden je velik okrogel merilnik na sredinski konzoli, stopalka za plin je elipsa, medtem ko so stikala v notranjosti pilotska. Ni kaj, Mini ima svoj značaj.

Pod motornim pokrovom smo imeli 2-litrski dizel s 105 kW (143 KM) in lepih 305 Nm navora. Tak omogoča zelo lepo dinamiko, do stotice pa pospeši v 9,3 sekunde, kar je v primerjavi z JCW, ki smo jo testirali leto prej, pravzaprav ubožno, a niso vsi željani imitacije rallyja po Finski na naših makadamih.

Je pa res, da Countryman iz premium znamke ne bo bistveno skakal v zelje uspešnici v segmentu, Renaultovemu Capturju, ne v tej, ne v prihodnji izdaji, saj je na osnovno ceno 30 tisočakov dodanih kar za 9 tisočakov dodatne opreme. Z 39 tisočaki pa je kot tak prej eksotika na (naši) cesti.