Dejstvo je, da so mestni malčki, kamor tretja generacija Twinga nesporno spada, postali predvsem vpadljivi. Pa saj veste, v mestu vas vidi največ ljudi. Posebna rumena barva za 220 evrov na našem testniku, pa bočne nalepke po vzoru Renaultovega športnega navdiha izpred 30 let in belo obarvana ogledala, letvica na maski in notranjost za 200 evrov, to so prvi dodatki, ki rahlo spremenijo sicer všečnega, a ne pretirano posebnega Novomeščana. Dodajte še 16-palčna kolesa za 400 evrov in Twingo že postaja bolj resen (pa tudi drag) stroj.

A bistvo našega testnika je platnena streha, za katero si pri Renaultu dovolijo izprositi 1000 evrov. Hkrati pa je to najboljša dodatna stvar v malčku. Odpira in zapira se do hitrosti 100 in nekaj kilometrov na uro, majhna loputka, ki se dvigne spredaj nad sprednjo šipo pa poskrbi za praktično popolno vetrno zaščito. Tudi pri 120 se piš komajda sliši, tu nekje pa se začne tudi vrtinčenje zraka v avtomobilu, kar je rezultiralo v parafizikalnem lebdenju A4 papirja pred sedežem sovoznika. Lebdenju, ne, da bi ga zrak odpihnil v drug konec avtomobila. Ta platnena streha je zagotovo eden od nujnih dodatkov za vsakega Twinga.

Notranjost je minimalistična, všečna, a vseeno deluje plastična, predvsem tam, kjer so površine sekundarnega pogleda. Na sredinski konzoli se boči Renaultov R-Link, napredni Androidni infotainment, ki pravzaprav poskrbi za vso napredno multimedijo, ki jo potencialni mladi kupci Twinga od takega avta zahtevajo. A samo sedenje je pač malčku primerno. Sedeži bi lahko imeli boljši bočni oprijem, volan je zelo težko optimalno nastaviti, kako odlagalno mesto več ne bi škodilo. Prostora je zadaj bolj za vzorec ali bolj za otroke, medtem ko je prtljažnik pač 188 litrov. Malo, za malčka veliko. Sploh, ker je pod dnom postavljen motor, ki poganja zadnja kolesa.

Zakaj so se pri Renaultu odločili za tak eksperiment, bo pokazal čas. Je pa 0,9-litrski atmosferski trivaljnik s 70 konjiči dovolj le  za mesto, na daljše relacije izven krajev ali celo na avtocesti je podhranjeni malček precej utrujen, poraba pa hitro leti krepko čez sedmico. S tem motorjem je recimo vožnja v trojanski kamen s 130 km/h bolj kot ne iluzija. Zadnji pogon z minimalno močjo in navorom pomeni, da ne boste niti driftali, saj se elektronika zelo zgodaj in izdatno vmešuje v samo dogajanje pod kolesi, sploh pa je bilo mišljeno, da je reč prešibka  za kaj bolj divjega. Negativno pa preseneti, kako močno je na bočni veter občutljiv tale Twingo, kaj hitro pleše tudi po več 10 cm na avtocesti in zahteva nekaj dodatne pozornosti voznika. Na drugi strani pa spet navduši obračanje koles spredaj, ki poskrbi za zelo majhen obračajni krog – tako okretnega malčka, ki obrne v mišji luknji, še nismo srečali.

Za več dinamike se splača ozreti po močnejšem s turbo polnilnikom podprtem motorju z 90 KM, sploh, ker se da iz cenika dodatkov brez težav vreči vsa ta dekoracija, ki niti ni poceni in vam jo vsaj na  zunanjosti lokalni mojstri nalepkanja izdelajo za nekaj deset evrov lepšo.

Ne moremo niti mimo odpiranja sprednjega pokrova, ta je manjša raketna znanost, platični pokrov pa je obešen na platnene trakove. Videti je kot poskus češke avtoindustrije izpred 100 let, pa tudi pridušano hahljanje kolegov, ki jim pokažete to odpiranje, pravi, da je odpiranje spredaj mali podvig, sploh pa zapiranje. A po drugi strani, zakaj bi komplicirali in delali teleskopsko dvigane pokrove na tečajih, če tam spredaj razen dolivanja tekočin nimamo kaj iskati. Vodo za šipe pa tudi ne dolivamo vsak dan.

Skratka... Osnovna cena 11.290, 2820 evrov dodatkov, skupaj 14.110. S kakim okraskom manj prijetno konkurenčna cena.