Dorna je v želji, da bi znižala stroške in izenačila moštva proizvajalcem pred leti »vsilila« svojo elektroniko. V prihodnji sezoni bodo z njo dirkali vse ekipe, tovarniške, ki so svojo elektroniko v trinajstih letih obstoja razreda MotoGP skrbno čuvale, pa so povabljene, da v drugi polovici letošnje sezone predlagajo izboljšave in pri njih tudi sodelujejo. Kot vsaka novost ima tudi skupna elektronika svoje nasprotnike in zagovornike. Elektronika je pridobila na pomembnosti z uveljavitvijo štiritaktnih motorjev, ko je dirkačem močno olajšala delo, z njo pa je zdaj mogoče nastavljati toliko parametrov, da se človeku zvrti.

Neimenovani član neimenovane tovarniške ekipe, ki skrbi za elektroniko, je novinarju britanskega Motor Sport Magazina situacijo opisal zelo slikovito. »Nadzorovana elektronika je največje, največje, največje sranje, ki se je kdajkoli zgodilo v paddocku. Morda se bodo stroški plačevanja delavcev znižali za pol, se bodo pa stroški simulacij povečali za dvakrat. Ker bo programska oprema omejena, bomo morali veliko več časa porabiti v simulatorjih, da bomo predvideli vse mogoče situacije in tako ugotovili, kakšne nastavitve so za kak primer najboljše. Letošnji paket razreda »open« ima veliko bolj kompleksen sistem za preprečevanja zdrsa pogonskega kolesa, kot ga je imel lanski. To pomeni, da en dan porabiš samo za fine nastavitve, dodaten dan za vsako stezo posebej in potem še en dan za vse vremenske razmere. Magneti Marelli trdi, da je sistem pameten, v resnici pa je zastarel. Nimajo pojma, govorijo tako prijazno, slišati so tako pametni, a je vse skupaj le prodajanje megle. To me izjemno jezi,« je dejal neimenovani inženir.

»Morali bi obdržati skupno krmilno enoto, moštvom pa dovoliti, da bi vsako samo napisalo programsko opremo - to bi bilo stroškovno še najbolj učinkovito. Če želiš z nastavitvami sistema proti zdrsavanju odpraviti drsenje, ima nadzorovana elektronika pet parametrov za vsako točko – hitrost, vrtljaje motorja, navor in tako naprej – in to naj bi v majhnem moštvu nastavil en sam človek? Skupno število parametrov se je od lani do letos povečalo s 1500 na 2000. Rekli so, da bo skupna elektronika zmanjšala razliko med velikimi in majhnimi moštvi, pa je ne bo. Tovarniške ekipe si lahko privoščijo delovno silo, tako bodo imela enega inženirja za sistem proti zdrsavanju, enega za sistem proti dvigovanju sprednjega kolesa, enega za nastavljanje motornega zaviranja in enega za krmiljenje izgorevanja. Kaj pa bo imelo zasebno moštvo? Enega človeka, ki bo vse to nastavljal sam! Smešno!,« je nadaljeval.

Pri Dorni očitke zavračajo in trdijo, da so težave posledica napak operaterjev. »To se dogaja zato, ker njihovi inženirji sistema ne skalibrirajo pravilno. Lani smo nadzorovani elektroniki dodali razliko med nagibom v levo ali desno, tako da lahko sistem proti zdrsavanju drugače reagira, ko je motocikel nagnjen v levo, kot kadar je nagnjen v desno, ker je to nujno potrebno. Možnost nastavljanja sistema za različni smeri nagiba ponuja možnost za izboljšave, pa tudi napake,« pravi Corrado Cehecinelli, direktor tehnologij pri Dorni.

Zdaj vse tovarne delajo s skupnim sistemom elektronike. Dorna jim je dala podatke za delo na testnih mizah (dovajanje goriva in vžig) že aprila, prejšnji teden pa še podatke za nastavljanje obnašanja motocikla (sisteme proti zdrsu, dvigovanju sprednjega kolesa, speljevanje z mesta in druge). Tovarnam pravzaprav ni treba zamrzniti razvoja svoje elektronike, to morajo storiti le, če hočejo sodelovati pri razvoju skupne. »Yamaha, Honda in Ducati morajo zamrzniti razvoj, če želijo sodelovati pri razvoju skupne elektronike,« pravi Checinelli. »Tega jim ni treba storiti, če želijo do konca leta razvijati svojo elektroniko. Predpostavimo, da bi proizvajalec A želel sistemu proti zdrsu v skupni elektroniki dodati nekaj, česar v sistemu zdaj ni. Proizvajalcema B in C bi moral stvar predstaviti svojo strategijo in bi tako izgubil prednost, ker bi potem to lahko uporabljala tudi druga dva proizvajalca. Zato morajo proizvajalci zamrzniti razvoj, sicer bi take rešitve lahko uporabili že letos v svoji elektroniki,« razlaga Cechinelli. V proces nadgradnje skupnega sistema bodo vključeni le Honda, Yamaha in Ducati, ki so se strinjali z uveljavitvijo skupnega sistema. Suzuki in Aprilia lahko do konca leta počneta, kar ju je volja.

Koliko pa bodo tovarne sploh pripravljene izboljševati skupni sistem? V čem je smisel predlaganja izboljšav, če z njimi pomagaš tudi tekmecu? »Mislim, da se proizvajalci ne bodo mogli dogovoriti o ničemer! Delovalo bo tako, da bomo neko stvar uvedli, če jo bodo zahtevali vsi uporabniki. Vse spremembe elektronike morajo potrditi vsi proizvajalci, a če se o izboljšavah ne bodo mogli dogovoriti, bo lahko skupna elektronika ostala nespremenjena zelo dolgo časa,« zaključuje Checinelli.