Julija letos je FIA skupaj s strateško skupino sprejela ''strožje omejitve tehnične pomoči pri speljevanju dirkalnika na štartu''. Tako suhoparno se je glasilo sporočilo za javnost, s katerim so pravzaprav hoteli povedati, da bo na štartu več odvisno od dirkača in njegovega občutka, da bomo videli več vrtenj koles v prazno, da bodo skratka štarti bolj nepredvidljivi. Ni pa bilo prav veliko govora o tem, kakšne so dejanske spremembe s tehničnega vidika. To nam je skušal pojasniti Gary Anderson, nekdanji Jordanov dizajner, danes pa strokovni sodelavec Autosporta.    

Da bi razumeli spremembe, najprej nekaj besed o vlogi in nalogi dirkača pri samem speljevanju dirkalnika. V osnovi ima sklopka v dirkalniku formule ena enako funkcijo kot v osebnem avtomobilu, torej da prenaša vrtilni moment motorja na menjalnik, toda podobnosti se tu tudi končajo. Sklopka dirkalnika je mnogo manjša (približno velikosti dlani roke) in lažja, sestavljena pa je iz več tornih plošč (tudi do sedem plošč). Dirkač sklopko upravlja le na štartu, vendar ne z levo nogo, kot smo navajeni vozniki avtomobilov z ročnimi menjalniki, temveč s prsti na rokah. Na zadnji strani volana ima namreč na voljo dve ročici za sklopko, ki se nahajata pod ročicama za menjalnik. Ko se dirkač postavi na štartno mesto, pritisne obe ročici za sklopko, ob štartu pa mora tudi obe spustiti, vendar ne na enak način oziroma ne enako hitro. Levo ročico stisne do konca in jo v trenutku, ko ugasnejo rdeče luči, tudi čim hitreje spusti. Desna ročica pa je tista, s katero dejansko uravnava vrtenje koles pri speljevanju. Te ročice dirkač pred štartom ne stisne do konca, temveč le do točke, v kateri sklopka po domače zagrabi in prične s prenosom vrtilnega momenta. Nato jo mora z občutkom spuščati, tako da pride do optimalnega pospeševanja brez nepotrebnega vrtenja koles v prazno. Prav nastavitev položaja ročice, v kateri sklopka zagrabi, je ključnega pomena za štart, in to je tisto, kar naj bi FIA z novimi pravili omejila. Po novem bodo prepovedane vsakršne nastavitve sklopke od trenutka dalje, ko bo dirkač zapustil ulico boksov, kar pomeni, da v krogu za ogrevanje dirkač več ne bo mogel spreminjati nastavitev ključne desne ročice sklopke, niti ne bo več smel dobivati nobene pomoči prek telemetrije ali radijske zveze. Pogovori po radijski zvezi pred štartom bodo omejeni zgolj na varnostne napotke.

Tudi Gary Anderson zdaj pričakuje bolj nepredvidljive štarte: ''Na štartu gre v glavnem za uravnavanje vrtljajev motorja. Ko začne dirkalnik speljevati, vrtljaji nekoliko padejo, recimo na 4000 vrtljajev v minuti. Motor je nastavljen tako, da če vrtljaji padejo pod to vrednost, se poveča navor. Enako se zgodi, če vrtljaji narastejo. V obeh primerih, se bodo dirkaču kolesa zavrtela v prazno. Kolikor razumem, bo z novimi pravili prepovedana nastavitev oziroma določitev točke, v kateri sklopka zagrabi, čemur so moštva v preteklosti posvečala ogromno pozornosti. To bo zdaj prepuščeno dirkaču oziroma njegovemu občutku,'' pojasnjuje Anderson.

Sprememba, ki jo torej lahko pozdravimo, in komaj čakamo na prvo pospeševanje proti La Sourcu, ki je tako ali tako vedno eden kritičnih delov dirke na slovitem dirkališču v Belgiji.