S 4,6 metra dolgim Hondinm SUV smo se podali na pot v našo razvitejšo vzhodno sosedo na dirkaški vikend. In prav zanimivo je, kako je lahko terenček, ki bi mu prej pripisali slabše ceste, soliden sopotnik na takih dolgih popotovanjih in sploh kako uglajeno se pelje. Oblikovni popravki po prenovi so minmalistični in jih boste pravzaprav opazili šele v primerjavi s kakim sorodnikom prejšnjega modelnega leta. Maska, luči in to je to.

Notranjost Honde je treba razumeti po Hondino – ni oblikovalski presežek, deluje celo rahlo monotono, skratka, tradicionalno japonsko. K sreči so pospravili sredinsko konzolo, še vedno pa se srečamo z dvema zaslončkoma, majhnim na vrhu, kjer boste spremljali porabo ali podatke z avdio predvajalnika / radia, pod njim pa je veliki zaslon infotainmenta, za katerega bi prisegli da je Microsoftovega izvora in ni edine vrste, ki ga v CR-V najdete. Na eni strani gre za grafično dodelan vmesnik, ki pa postaja vedno bolj neroden in suhoparen, ko se podajate v globino menijev. TU je še veliko prostora za izboljšave, na vse skupaj pa se je treba kar malo navaditi.

Japonci so CR-V namenili udobju in tako se obnašajo tudi sedeži  - so široki in udobni, a polaganje ovinkov, v narekovajih seveda, bo zategovalo hrbtne mišice, saj je bočni oprijem precej boren. CR-V ima po Hondinev vzoru pod volanom ECO tipko, ki naj bi pripeljala do nekaj več varčnosti, a v praksi postane 160-konjski motor presneto len in te vožnje ne boste dolgo uporabljali. Nenazadnje smo mnenja, da je ekologija v avtomobilih še vedno nepomembna v primerjavi z drugimi viri onesnaževanja. Med opremo najdemo še ogrevanje sedežev in start stop sistem, pod naslonjalom za komolec pa so v škatlo vgradili dva USB vmesnika, kar ob obilici pametnih mobilnikov postaja celo nuja in ne le standard.

Sedenje zadaj zahteva nekaj odrekanja za kolena, a če štiri potnike pametno razporedite po velikosti, gre brez težav. Prtljažnik meri 598 litrov in zadostuje za pot štirih odraslih, je lepo poravnan in obdelan, pod dnom pa se skriva pravo rezervno kolo in ne samo zasilni kit, ki je prevečkrat neuporaben.

In zdaj k motorju. 1,6-litrski dizel smo opevali v Civicu. Tudi v CR-V, ko je navit na 118 kW (160 KM), je uglajen in tih, a teža, ki jo premika, bo zahtevala povprečno porabo čez osem litrov. Tu je še dobro preračunan šeststopenjski ročni menjalnik, ki poganja vsa štiri kolesa, zadnji par se priklaplja po potrebi in še vedno se zdi za odtenek počasen, ko se zarijemo v makadam. Kombinacija moči in menjalnika je dovolj za kar prešerno mero dinamike tako na običajnih cestah kot dolgih potovanjih na avtocestah in omogoča prijetno lenarjenje z menjalnikom. Za navigacijo smo morali odšteti še 800 evrov in recimo, da je solidna, ni pa povsem perfektna. Dodajmo še kovinsko barvo in 35.190 evrov začetne cene in 800 evrov navigacije dobi še 550 evrov dodatka, skupaj torej 36.540 evrov. Konkurence pa CR-V-ju ne manjka.