Kraljica
Kraljica
Tretja generacija Škode Superb je pred nekaj meseci končno pripeljala v prodajne salone in kot vse kaže bo to Škodina najboljša letina. Uspeli so izdelati privlačen in napreden avtomobil srednjega razreda, ki pa ni več tako zelo poceni. 42 tisočakov, kolikor je stal naš testni avto, je kar zajeten kup denarja.
Naj spomnimo, da je pri snovanju zunanje oblike aktivno sodeloval slovenski oblikovalec Marko Jevtič, a ne glede na to lahko zatrdimo, da je ekipa njegovih sodelavcev več kot odlično opravila svoje delo. Superbove linije so kakopak sorodne s študijskimi modeli, ki smo jih v preteklosti spoznavali na različnih salonih, a pri vsem tem gre za integracijo popolnoma nove oblike z veliko svežine in drznosti. Najpomembnejše je to, da je avto zelo opazen na cesti in da je ljudem všeč. Tudi tokrat smo srečevali kar nekaj mimoidočih, ki so se poželjivo spogledovali s Superbom in z nasmeškom na obrazu razmišljali o nakupu. Seveda, če bi imeli toliko denarja.
Češka admiralska ladja tudi v novi izdaji ostaja pri svojih velikih dimenzijah, saj v dolžino meri 4,86 m, kar je dovolj jasen znak, da je znotraj prostora v izobilju. Ohranili so veliko prostora za potnike na zadnji klopi, ne glede na to koliko prostora si za svoje dobro počutje vzameta voznik in sopotnik. V našem primeru so bili sedeži (hlajenje in ogrevanje) in zadnja klop odeti v usnje. O udobju in prostornosti ne gre na dolgo in široko razpravljati, saj tu Čehi niso nikdar razočarali. Precej se je spremenilo za voznika. Zanj je delovno okolje novo. Nov volan s pomočjo nekaterih gumbov in stikal omogoča izjemno lahkotno upravljanje določenih sistemov, čeprav je vse bolj ali manj osredotočeno na osrednji zaslon na dotik. Multimedija, ki je vsem dobro poznana iz ostalih koncernskih izdelkov in ki v celoti z voznikom komunicira v slovenščini, na enemu mestu združuje navigacijsko napravo, radio, zares odlično ozvočenje Canton, sistem Bluetooth za prostoročno telefoniranje in predvajanje svoje glasbene zbirke, imeli smo možnost dostopa do spleta, a pri vsem nas je vsakič znova še najbolj presenetilo predvajanje slike iz kamere na zadku, ki ima več funkcij. Zgolj preklop v vzvratno prestavo še ne pokaže dodatnih možnosti, zato se je potrebno z roko približati zaslonu, kjer se odprejo možnosti, da kamera predvaja sliko z navpičnega kota (primerno pri bočnemu parkiranju za natančno ocenjevanje razdalje do sosednjega avtomobila) ali prikazuje različne možnosti za parkiranje. A da bo sistem še bolj prijazen do voznika, je potreben pritisk gumba ob prestavni ročici in aktivirati parkirnega asistenta, ki namesto voznika opravi za marsikoga težko delo. Zagon motorja se izvaja preko gumba, kjer bi mesto imela klasična ključavnica, všečno oblikovani ključ pa smo ves čas testiranja nosili v žepu (sistem Kessy). Tudi za odklepanje in zaklepanje je bilo dovolj le rahel dotik kljuke.
Naš testni avto je znal prepoznavati prometne znake, po potrebi je sili zavrl tudi sam, a svojevrstna posebnost so bili aktivni biksenonski žarometi z LED dnevnimi lučmi, ki so v nočni vožnji prava predstava za sopotnike. Dovolj je, da smo preklopili na dolgi snop žarometov, od tam naprej pa snop uravnava umetna inteligenca, s pomočjo posebne kamere. Škoda je le v tem, da Nemci Čehom niso dovolili uporabo digitalnih merilnikov oziroma virtualnega cockpita. To bi bila pika na i. Dežnik so iz zadnjih vrat preselili v sprednja in opustili sistem dvojnega odpiranja prtljažnih vrat. Slednja se zdaj odpirajo skupaj z zadnjim steklom, povsem elektrificirano, za odpiranje pa je dovolj, da z nogo pomahamo pod odbijač. A za zapiranje prtljažnih vrat bo potrebno pritisniti na gumb. Mahanje z nogo to pot ne pomaga, tako kot to poznajo nekateri Fordi. S 625 litri prtljažnik spada med največje v svojemu razredu, a tu se zgodba komaj začne. Tudi v tej generaciji so sicer na voljo mreže za pritrditev predmetov, a Čehi so si izmislili še boljšo idejo. Novi Suberb v levem kotu skriva posebna držala na ježke, ki se močno oprimejo podlage in zadržijo tako manjše kot tudi velike predmete. Preklop naslona zadnje klopi je enostaven, saj je mogoč kar iz prtljažnika, žal pa naš Superb zaradi elektrificiranih sedežev ni omogočal možnosti, da bi se preklopilo še naslonjalo sopotnikovega sedeža in tako ustvarilo dodaten prostor za prevoz daljših stvari. Tako v prtljažniku kot v potniški kabini odlagalnih prostorov in uporabnih dodatkov ne bo manjkalo. To pri Škodi obvladajo. Imajo koš za smeti, strgalo za led, že omenjeni dežnik, prostor za 1,5-litrsko plastenko in LED svetilko.
Pika na i pri testnemu Superbu je bil dvolitrski dizel s 140 kilovati moči in 400 Nm navora, v kombinaciji s šeststopenjskim DSG menjalnikom. Gre za zmogljivo, uglajeno in varčno kombinacijo. O tem ni dvoma. Navduševal nas je s porabo pod šestimi litri (izmerjeno povprečje 5,7 l/100 km), kar je bilo dovolj, da smo z eno polno posodo prevozili preko 1100 km. Nova platforma MQB prinaša izboljšano držo na cesti in vsekakor prijetnejše potovanje. Seveda, je potrebno še prej izbrati pravi vozniški profil, nato sistem sistem za dinamično uravnavanje podvozja ponudi temu primerne nastavitve vzmetenja, prestavnih razmerij, trdote volana in odzivnosti stopalke za plin. Omeniti velja tudi tudi to, da je na avtocesti vožnjo deloma možno prepustiti sistemu Lane Assist in aktivnemu tempomatu. Na tak način brez težav za nekaj sekund varno izpustimo volan iz rok.
Superb s paketom Stlye ni največ kar lahko dobimo pri Superbu, višja stopnička je le še Laurin&Klement. A ne glede na to je imel avto dolg spisek dodatne opreme, kar posledično prinaša visoko ceno. Skoraj 42 evrskih tisočakov ni več mačji kašelj. A če to pogledamo z drugačne perspektive, je Superb cenejši od tekmecev v premium razredu (Audi, BMW in Mercedes) in primerljiv z bratom iz Wolfsburga.
