Soči je bil do nedavnega skriti biser ruske obale Črnega morja, s subtropskim podnebjem in zaledjem kavkaških gora je za hitri razvoj potreboval le še ruski kapital. Dobil ga je s podporo ruskih oligarhov in vladarjev, najprej Stalina, ki je imel tam svojo podeželsko hišo, in nazadnje Vladimirja Putina, ki se promocije loteva na sebi lasten način. Odločil se je, da v Soči pripelje tri največje športne dogodke: Olimpijske igre, svetovno prvenstvo v nogometu in dirko formule ena. Kličejo ga tudi sončna prestolnica Rusije, saj imajo tam v povprečju kar 200 sončnih dni letno. Če bi kakšen ruski oligarh hotel še več, bi veliki vodja najbrž uredil tudi to, tako kot so za zimske olimpijske igre že poleti v ohlajenih halah pripravili ogromne količine rezervnega snega.

Tudi pri gradnji infrastrukture se ni varčevalo, stroški 22. zimskih olimpijskih iger pa so iz načrtovanih 12 milijard ameriških dolarjev zaradi različnih (tudi sumljivih) razlogov narasli na nedoumljivih 51 milijard, s čimer so še za 7 milijard presegle prejšnje rekorderje, igre v Pekingu. Rekordne so bile igre tudi za slovenske športnike, ki so v Sočiju in v zaledju, na Krasnayi Poljani, dosegli kar 8 kolajn.

Kako posebne klimatske razmere ima Soči, priča tudi podatek, da tam lahko najdemo najbolj severno ležečo plantažo čaja, najhitreje pa boste tja prispeli z letalom, na mednarodno letališče, ki je od steze oddaljeno vsega 7 kilometrov. V mestu vas poleg olimpijskih objektov pričakajo številni parki, atraktivne plaže in hoteli. Prav oktober je mesec, ko se v Sočiju lahko še vedno okopate v Črnem morju, medtem ko se na bližnjih smučiščih že pričenja tudi smučarska sezona, ki traja skoraj do maja. Če vas zamika, potem si nikar ne pozabite urediti vizuma, ki ga za vstop v rusko federacijo potrebujemo tudi Slovenci. 

Poleg vsega omenjenega bodo vašo pozornost zagotovo pritegnili še Zimska opera, pojoče fontane v centru mesta, številni muzeji, botanični vrt, ogromen akvarij in številne zgradbe še iz Stalinovih časov. Le 40 kilometrov iz mesta se nahaja prestižen smučarski center z že omenjeno Krasnayo Poljano. V bližini je naravni rezervat zahodnega Kavkaza, ki se uvršča tudi v Unescovo dediščino, sicer pa pravijo, da gre za edini še neokrnjen večji gorski predel v Evropi, s številnimi neraziskanimi gozdovi.

Ni treba poudarjati, da so Rusi na svojo zgodovino in kulturo izjemno ponosni, šele lani pa so začeli pisati dirkaško zgodovino. Dirkališče v Sočiju je prvo in edino, ki lahko gosti dirke najvišjega razreda, imajo pa le še eno mednarodno dirkališče, v bližini Moskve, ki ga je prav tako skonstruiral Hermann Tilke. Dve manjši dirkališči sta še na zahodu države, Smolensk Ring in NRING. Šele čez nekaj let pa se bo pokazalo, ali se bo Soči na koledarju formule ena ustalil kot tradicionalno prizorišče.