Steza Amerik je ena najbolj razgibanih na koledarju, saj višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko znaša kar 30,9 metra. Najvišje (157,4 metra nad morsko gladino) se dirkači povzpnejo v prvem zavoju, najnižje (126,5 metra) pa so med 19. in 20. zavojem.  

Letošnja dirka bo četrta na dirkališču Amerik. Steza je ena izmed štirih, ki poteka v nasprotni smeri urinega kazalca (tako so speljane le še steze v Singapurju, Abu Dabiju in Braziliji).

Austin je šesto prizorišče, ki gosti dirko za Veliko nagrado ZDA. Na tem seznamu najdemo še Sebring (1959), Riverside (1960), Watkins Glen (1961-80), Phoenix (1989-91) in Indianapolis (2000-07). Indianapolis seveda prireja tudi znamenito dirko za 500 milj, ki je med letoma 1950 in 1960 štela tudi za svetovno prvenstvo formule ena.

Še štiri ameriška dirkališča so gostila dirke formule ena pod drugačnim imenom: Long Beach (1976-83), Las Vegas (1981-82), Detroit (1982-88) in Dallas (1984).

Ameriški dirkači so skupaj dosegli 33 zmag na dirkah formule ena, kar ZDA uvršča na deseto mesto, vendar nobene na domači dirki za Veliko nagrado ZDA. Je pa Mario Andretti zmagal na dirki, imenovani VN ZDA Zahod, leta 1977 v Long Beachu.

Američani bodo imeli enega svojega voznika tudi na letošnji dirki, saj se v sedež Manorja vrača Alexander Rossi, ki sicer prihaja iz Kalifornije. Uradno je Rossi že 152. Američan, ki je nastopil na dirki formule ena, vendar pa jih je 104 od tega nastopilo zgolj na že omenjeni dirki Indy 500.

Statistično je najuspešnejši dirkač na VN ZDA Michael Schumacher s petimi zmagami, sledijo pa mu kar trije Britanci s po tremi zmagami: Jim Clark, Graham Hill in lanskoletni zmagovalec Lewis Hamilton.

Poleg Hamiltona, ki je zmagal v Indianapolisu 2007 ter v Austinu 2012 in 2014, je od aktivnih dirkačev na VN ZDA slavil le še Sebastian Vettel, leta 2013 v Austinu. Še šest dirkačev se lahko pohvali s stopničkami: Felipe Massa, Fernando Alonso, Kimi Raikkonen, Romain Grosjean, Daniel Ricciardo in Nico Rosberg.

Od konstruktorjev je z devetimi zmagami najuspešnejši Ferrari, ki pa še nima zmage v Austinu. Na dirkališču Amerik so do zdaj zmagovali McLaren (2012), Red Bull (2013) in Mercedes (2014).

Če bo Lewis Hamilton v nedeljo osvojil devet točk več od Sebastiana Vettla in dve več od Rosberga, bo postal prvi Britanec v zgodovini formule ena, ki bo osvojil dva zaporedna naslova svetovnega prvaka. Postal bo deseti dirkač (ob Stewartu edini Britanec) s tremi ali več naslovi svetovnega prvaka.

V letošnji sezoni ima Hamilton že devet zmag, moral pa bo zmagati tudi na preostalih štirih, če bo hotel izenačiti Vettlov rekord iz leta 2013 po številu zmag v eni sezoni.

Vettel je tudi lastnik rekorda steze v Austinu, s časom 1:39.347 iz leta 2012. Nemec je svoj debi v formuli ena doživel prav na VN ZDA leta 2007, na treh dirkah v Austinu pa je ob eni zmagi dosegel še dva pole positiona in tri najhitrejše kroge. Zanimivo, Lewis Hamilton na dirkališču Amerik še ni stal na najboljšem štartnem mestu, saj mu ga je lani speljal Nico Rosberg.

In za konec, letošnja dirka za VN ZDA bo jubilejna 400. za moštvo Sauber. Prvič so se na štartu pojavili na VN Južne Afrike 1993, od takrat pa so dosegli eno zmago, 26 stopničk, 1 pole position, 5 najhitrejših krogov in 808 točk.