Steza Carlosa Paceja sicer z vidika zavor ne sodi med najzahtevnejše, pa vendar, naslednji podatki so zares impresivni. Najmočnejše zaviranje je pred prvim zavojem, kjer dirkač na razdalji 138 metrov zmanjša hitrost za 241 km/h, pri čemer na njegovo telo v smeri vožnje deluje vzdolžni pospešek 5,5g. Stopalko za zavoro mora pri tem obremeniti z maso 166 kilogramov, pri tem pa se sprosti kar 2500 kW moči. Podobno močno zaviranje se ponovi še pred četrtim zavojem, tretje najmočnejše pa je zaviranje pred šestim zavojem.

Sedemnajst odstotkov celotnega kroga dirkač porabi za zaviranje, povprečni vzdolžni pospešek znaša 3,8g, med celotno dirko pa bo moral dirkač stopalko za zavoro obremeniti kar s 57.439 kilogrami. Še en dokaz, kako pomembna je fizična pripravljenost dirkačev, v tem primeru moč v nogah. Premakniti 57 ton v slabih dveh urah pač ni mačji kašelj. Še en zanimiv podatek je, da bo vsak dirkač med nedeljsko dirko pridelal kar 121 kWh energije, kar bi zadostovalo za kar nekaj dni oskrbe vašega gospodinjstva. Ta energija se sicer preko enote MGU-K shranjuje v baterijo in se nato pretvori v dodatno moč pogonske enote.