Abu Dabi je največji in ob Dubaju drugi arabski kolos, ki se pred svetom šopiri s svojo veličino in bogastvom, od leta 2009 naprej pa tudi z dirko formule ena. S 40-milijardnim vložkom so Yas Marino spremenili v novodobno turistično postojanko najbogatejših jaht in križark s celotnega sveta. Tik ob 5,55 kilometra dolgi stezi je tam zrasel tudi Ferrarijev svet, največji pokriti tematski park z najhitrejšim vlakom smrti na svetu. Če želite občutiti pospešek od 0 do 240 km/h v pičlih 4,9 sekunde, potem brž rezervirajte enega izmed privezov v Yas Marini (ni nam uspelo izvedeti, koliko je potrebno odšteti za parkiranje jahte v neposredni bližini dirkališča, saj tistim, ki si takšno zabavo lahko privoščijo, cena tako ali tako ni pomembna).

Največji, najvišji, najdražji – to so pridevniki, ki pritičejo največjemu izmed sedmih Arabskih Emiratov, ki bo letos gostil že sedmo dirko za VN Abu Dabija, četrtič bo to tudi zadnja dirka sezone. Kako prikladno, da gre za edino dirko, ki poteka ob sončnem zahodu, začne se pozno popoldan pri dnevni svetlobi, konča pa pod reflektorji. Medtem ko se gledalci čudimo spektakularni kulisi, se dirkači in moštva ob zahajanju sonca spopadajo z drugačnimi izzivi, na primer padcem temperature in posledično spremembo oprijema. Vsaj ene stvari, ki jih je spremljala na zadnjih dirkah, pa se jim v Abu Dabiju najverjetneje ni potrebno bati, namreč dežja, ki je na Arabskem polotoku izjemno redek pojav. Še tisto malo ga pade v obdobju med decembrom in aprilom, zato ni čudno, da morajo pitno vodo pridobivati iz morja, v razsoljevalnicah. Saj ne, da bi jim to predstavljalo kakšno posebno finančno breme…

A vrnimo se k stezi, ki je, podobno kot singapurska, sestavljena iz številnih zavojev, kar 21 jih je, devet desnih in dvanajst levih, le da jih povezuje mnogo daljša ravnina, ki ni štartno-ciljna, dolga pa je kar 1233 metrov. To je tudi ena izmed dveh ravnin (druga je med desetim in enajstim zavojem), kjer je dovoljena uporaba DRS-a, sicer pa smo lani med dirko videli natanko 30 prehitevanj. Pri nastavitvah je spet potrebno iskati kompromis, kljub temu pa se moštva odločajo za višjo stopnjo podtlaka. Pojasnjuje Lotusov tehnični direktor Nick Chester: ''Prvi sektor je srednje hiter, z nekaj hitrimi zavoji, ni pa prav posebno tehnično zahteven. Dokaj visoka stopnja podtlaka je tu pametna odločitev. Drugi sektor je sestavljen iz dveh ravnin in dveh počasnih zavojev, lasnice in šikane, ki ju je potrebno natančno izpeljati, v tem sektorju pa je pomembna predvsem moč motorja. Zadnji sektor je zelo tehničen, s številnimi počasnimi in srednje hitrimi zavoji, v katerih dirkač za dober čas potrebuje uravnotežen dirkalnik. Ključ je torej, da vse to povežemo, dirkač potrebuje dirkalnik, ki je dober tako v počasnih zavojih kot na ravninah.''

Asfaltna površina je gladka, kar pomeni nizko obrabo pnevmatik, zato je Pirelli za zadnjo letošnjo dirko izbral najmehkejši različici pnevmatik, supermehko z rdečo obrobo in mehko, ki jo boste spoznali po rumeni obrobi. Na koncu najdaljše ravnine dirkači dosegajo 320 km/h, povprečna hitrost se giblje okrog 195 km/h, steza pa poteka v nasprotni smeri urinega kazalca. Le trije dirkači so do zdaj okusili slast zmage na VN Abu Dabija, leta 2012 Kimi Raikkonen z Lotusom, vso ostalo smetano pa sta pobrala Sebastian Vettel (3 zmage) in Lewis Hamilton z dvema zmagama. Britanec je z lansko zmago, po Rosbergovih težavah s hibridnim delom pogonske enote, osvojil svoj drugi naslov svetovnega prvaka. Na stopničkah sta mu družbo delala oba dirkača Williamsa.

Dirkači stezo praviloma opisujejo kot všečno, tudi Daniel Ricciardo: ''Še posebej mi je všeč zadnji sektor, zaradi katerega je ta steza razburljiva. Tam je steza zavita, voziš blizu ograjam, poleg tega moraš upoštevati, da so pnevmatike po hitrih prvih dveh sektorjih že dodobra pregrete, tako da moraš biti pri tem pazljiv. To je kar izziv.'' Dirkači imajo pripravljeno tudi rešitev za spremenljivo vidljivost na dirki, nekoliko zatemnjene odstranljive folije vizirjev za pozno popoldansko sonce in svetlejše vizirje za vožnjo pod reflektorji.

Še ena posebnost tega dirkališča je čudovito osvetljen 5-zvezdični hotel s 499 sobami, pod katerim je speljan del steze, sicer pa dirkači približno 59 odstotkov kroga prevozijo s polnim plinom, 68-krat v enem krogu zamenjajo prestavo in porabijo 1,8 kilograma goriva na krog. Večina dirkačev je lani izbrala taktiko dveh postankov, zmagovalec Hamilton je prvih deset krogov prevozil na supermehkih pnevmatikah, nato pa dve daljši seriji (21 in 24 krogov) na mehkih.

Skupaj torej 55 krogov, na dirki, ki letos ne odloča o ničemer pomembnem več, kar pa še zdaleč ne pomeni, da jo bodo dirkači vzeli z levo roko. Še posebej to velja za oba dirkača Mercedesa, med katerima je po zadnji dirki v Braziliji znova zavrelo. Rosberg bo skušal potrditi odlično formo, Hamilton pa prekiniti mini serijo bolečih porazov proti moštvenemu kolegu. Tudi ostali bodo sezono skušali zaključiti v kar se da pozitivnem vzdušju, kar je dovolj tehten razlog za ogled zadnje letošnje dirke.