Slavni dizelski Hybrid4, ki smo ga v predprenovni obliki že testirali, se je vsaj z našega prodajnega cenika umaknil, v nekaterih državah ga še lahko kupite, v povprečju pa je med 4 in 5 tisočaki nad brezhibridno različico. Hybrid4 je zagotavljal tudi neke vrste štirikolesni pogon, ki pa je bil tog, počasen, svoje pa je dodal tudi robotizirani (in obupno naporen) menjalnik. Zakaj to razlagamo? Zato ker je dve leti po našem prvem srečanju RXH brez tega električnega dodatka čisto druga pesmica.

Že res, da je velika francoska ladja pri vsem tem še rahlo povišana in ojačana, z divjimi LED dnevnimi lučmi pa hočeš nočeš ukrade pozornost vsem, ki se pripeljejo nasproti. Sama raba je podobna kot pri drugih karavanskih 508.  Veličastnih 660 litrov prtljažnika, dovolj prostora za noge na zadnjih sedežih in spodobna ergonomija za voznika. No, tu se lahko obregnemo v interno Peugeotovo tekmovanje, kateri oddelek bo na armaturko namontiral več gumbov. No, tako hudo kot pri kaki nemški znamki, ni, je pa vdelava novega infotainment zaslona vendarle naredila nekaj reda.

A klasične težave ali ergonomske »pogruntavščine« izpred prenove ali bolje rečeno, od začetka, ostajajo. Odprite voznikova vrata, medtem ko motor teče (na parkirišču, ne pri 150 na avtocesti! J) in zaslišali boste oglošujoče tuljenje kot da bi se oglasil alarm ob puščanju reaktorja v Černobilu. Spet, ročica električne ročne zavore je skrita pod volan, nastavljanje HUD-a pa recimo kar v predal še bolj lebvo spodaj. Tu so še držala za pijačo, ki se izvlečejo pod zračniki, ki z velikim veseljem ob malce manj pozornosti skozi vržejo tudi večje pol litrske plastenke, ne le kakega rdečega bika, po možnosti odprtega. In spet za konec, odlagalna mesta, ki jih praktično ni. Celo ključa, ker ima RXH zagon na gumbu, nimate kam odložiti. Prenova pač ne pomeni, da so odpravljene tudi zasnovne napake. Tja lahko uvrščamo tudi gumb za zagon avtomobila spodaj levo od volana.

Brez električne navlake je RXH postal resen avto – 2-litrski dizel s 180 konjiči omogoča prav dinamično vožnjo, pri kateri je treba upoštevati nekaj malega lenobe klasičnega samodejnega menjalnika, pogon na sprednji kolesni par in relativno sterilen volanski mehanizem pa bosta prej vodila k umrijenji vožnji kot športnim poskusom. No, navora ima dizel dovolj, da se lahko brez zadržkov gremo tudi lastno malo dirko, sploh ker je brez baterij in elektromotorjev RXH kar 200 kilogramov lažji.

Cenovno je dizelski RXH in samodejnim menjalnikom vzel 38 tisočakov, imeli pa smo še za dobre tri jurje dodatkov. Pri RXH je serijska oprema le ena, pri kateri vam življenje lepša sonce skozi panoramsko streho, serijski pa sta tudi navigacija in nekaj usnja v notranjosti. Dodatno so v RHX pri Peugeotu zmontirali še električno odpiranje zadnjih vrat (med katerim lahko spijemo kavo) za 660 evrov,  LED sprednji žarometi vzamejo 1300 evrov, brezkontaktni ključ kar 440 evrov, za 18-palčna kolesa bi doplačali 550 evrov, nekaj takega pa še za kovinsko barvo. Skupaj z dodatki kar zajetnih 41.438 evrov.