Ena takšnih nepogrešljivih komponent je tudi pnevmatska pištola, ki je med dirko po navadi niti ne opazimo, dokler seveda pri postanku ne gre kaj narobe. Razen imena, imajo pištole, ki jih uporabljajo v formuli ena, le malo skupnega s tistimi, ki jih uporabljajo v mehaničnih in vulkanizerskih delavnicah za osebna vozila. Morda le še to, da jih poganja stisnjen zrak, kar velja šele od leta 2012, ko je FIA v ta namen prepovedala uporabo redkejšega helija, ki je omogočal še hitrejše vrtenje nasadnega ključa, s katerim mehanik odvije in privije matico kolesa. Vse ostalo je v formuli ena znanstvena fantastika, velika razlika pa je že v maksimalnem navoru oziroma momentu odvijanja. Če v delavnicah za osebna vozila že povsem zadostuje pištola z 2.500 Nm navora, v formuli ena uporabljajo pištole z več kot 4.000 Nm navora.

Vsem moštvom v formuli ena pištole dobavlja italijansko podjetje Paoli, vendar pa si jo vsako moštvo še nekoliko prilagodi po svoji meri oziroma jo skuša izboljšati do te mere, da bi konkurenci tudi pri postankih ukradli kakšno desetinko sekunde. Pri postanku gre namreč za filigransko delo neverjetno usklajenega in treniranega moštva mehanikov. Postanke vadijo že v tovarnah in skozi cel dirkaški vikend, celoten postopek menjave vseh štirih pnevmatik pa traja dobri dve sekundi (vodje moštev za uspešen postanek smatrajo čas 2,5 sekunde). Ta izjemen dosežek jim uspe tako, da mehaniki pištole na kolesne matice nataknejo že ko je dirkalnik v gibanju, za kar je potrebna neverjetna natančnost in seveda najdražja oprema na svetu.

Paolijeve pištole za formulo ena, ki tehtajo 3,5 kilograma, so med drugim opremljene tudi z gumbom, ki ga mehanik pritisne, ko dokonča postopek privijanja kolesa. Celoten postopek menjave je namreč tudi računalniško nadzorovan – dvigovanje rok je zdaj le še rezervni scenarij v primeru okvare elektronike. Tudi dvigalke so namreč računalniško krmiljene, mehanik jo mora le še pripeljati do sprednjega oziroma zadnjega dela dirkalnika. Ko računalnik dobi signal, da sta pritisnjena gumba na obeh pištolah na eni osi dirkalnika, samodejno spusti dvigalko na sprednjem oziroma zadnjem delu dirkalnika. Ko sta spuščeni obe dvigalki, se na semaforju prižge še zelena luč, ki dirkaču signalizira, da lahko spelje z mesta za menjavo pnevmatik. Mehanik s tako imenovano liziko ima le še nalogo, da opazuje, ali lahko njegov dirkač varno zapelje na ulico boksov.

Ker je tudi oprema, ki jo uporabljajo mehaniki v formuli ena, bližje raketni kot avtomobilski tehnologiji, so temu primerne tudi cene. Če odlično profesionalno pištolo za mehanične delavnice dobite že za nekaj sto evrov (ene boljših izdeluje proizvajalec Chicago Pneumatic), cena Paolijeve pištole za formulo ena presega 4.000 evrov, k čemur je potrebno prišteti še 1.000 evrov za nasadni ključ. Celo ena kolesna matica stane 400 evrov, in ker se pri vsaki menjavi kolesa nekoliko poškoduje, mora moštvo za vsako dirko narediti 24 novih matic. Matematiko tokrat prepuščamo vam.