Prve resne razprave so se začele leta 2009, po smrti komaj 18-letnega Hanryja Surteesa, kateremu je na dirki formule 2 v glavo priletelo tekmečevo kolo. Kaplja čez rob je bila očitno lanska tragična nesreča Justina Wilsona v ameriški seriji IndyCar, na kateri je nesrečnemu Britancu v glavo priletel nos enega izmed dirkalnikov, raziskave in testiranja možnih zaščit kokpitov pa naj bi bile zdaj tako daleč, da bodo dirkalniki z njimi opremljeni že naslednje leto.

Po številnih testiranjih se je kot najboljša rešitev izkazal koncept, imenovan Halo, ki je sestavljen iz horizontalnega loka in vertikalne opore, dirkače pa bo sprva ščitil predvsem pred velikimi deli, kot so odtrgane pnevmatike. Letalski pokrovi kokpitov so se že na prvih testiranjih izkazali za neprimerne, predvsem iz dveh razlogov, ker bi na eni strani oteževali izstopanje dirkačev iz kokpitov pri nesrečah, po drugi strani pa bi predstavljali nevarnost za gledalce, saj bi se leteči predmeti od njih lahko odbijali na tribune.   

Tudi ''Halo'' sicer ni idealna rešitev, saj v prvi različici dirkačev ne bo varoval pred manjšimi predmeti, kakršen je leta 2009 na VN Madžarske v glavo zadel Felipeja Masso, zato zdaj že razmišljajo, da bi ob straneh dodali še neprebojno steklo, kar pa bo potrebno še preizkusiti, zato bodo naslednje leto dirkalniki najverjetneje opremljeni še z odprtimi različicicami. Zadeva naj bi po nekaterih informacijah dirkalnikom dodata 10-15 kg teže, nekatere dirkače pa predvsem skrbi, kako bo zaščita vplivala na vidljivost, predvsem v zavojih, kakršen je Eau Rouge v Spaju, kjer se steza močno dvigne in dirkač potrebuje tudi dobro vidljivost po vertikali. Tudi to bo najbrž še predmet razprav in testiranj.