A vendar ni vse tako črno-belo kot se zdi. CLS je stari znanec v Mercedesovi floti. Od zadnje prenove v letu 2010 se je pri Mercedesu marsikaj spremenilo, zato smo prepričani, da Robert Lešnik ta trenutek kupeju že riše nov obraz. Od aktualne palete se oblikovno kar precej razlikuje, a kot CLS še vedno izstopa. Ima nekaj posebnega v sebi. 

Ob prenovi so mu Mercedesovi možje namenili LED žaromete, ki vožnjo po temi naredijo zabavno, tudi zaradi dejstva, kako sistem samodejno usmerja snop svetlobe, medtem ko so se malenkostne spremembe v potniški kabini dogajale  predvsem na armaturni plošči. Nov je multifunkcijski volan in nov je osempalčni osrednji  zaslon, ki je zdaj fiksno pritrjen na vrhu sredinske plošče. S spremembo zaslona je prišla tudi nova vsebina multimedije, ki je nadomestila tisto z »vintage« podobo.  Sprehajanje po menijih je s pomočjo vrtljivega stikala enostavno, kot je enostavno povezovanje s telefonom (Bluetooth sistem). Bolj presenetljivo je, da Mercedesovi strokovnjaki ob prenovi CLS-u niso namenili vsaj kamere na zadku za lažjo vzvratno vožnjo, ampak so vlogo prevzeli zgolj parkirni senzorji. Ker je avto dimenzijsko precej obilen in pregled nad njim ne najbolj idealen, so bili ti vgrajeni tako na sprednjem kot tudi zadnjemu delu. Mercedesov kupe ponuja precej nizko sedenje, zato ta ne pride v poštev tistim, ki jih občasno boli hrbet. No, sta pa v usnje odeta sedeža toliko bolj udobna in prijazna na voznika in potnika tudi na daljših potovanjih. Dovolj prostora bo tudi na zadnji klopi, ki je ločena na dva individualna sedeža (ja, CLS je samo za štiri potnike), le kupejevska streha bo predstavljala težave tistim velikanom od metra in devetdeset. Spodobno velik je tudi 500-litrski prtljažnik, kjer smo pogrešali zanke za obešanje vrečk in mogoče komplet mrež za pritrjevanje stvari.

Slabe 1,8 tone težkega CLS-a je gnal 2,1-litrski prepoznavni dizel s 125 kilovati, ki je bil spojen z novim devetstopenjskim samodejnim  9G-Tronic menjalnikom. Slednji ponuja zares lahkotno in neopazno menjavanje tako v samodejnem kot v ročnemu načinu s pomočjo stikal na volanu. V našem primeru gre za nekakšno komfortno kombinacijo, kjer pred dinamiko prevlada udobje in varčnost. Poraba se je brez večjih odstopanj gibala okrog šestih litrov in pol, kar je sprejemljivo za CLS-a. In s povečano 80-litrsko posodo za gorivo je obisk bencinskih servisov prava redkost. Tudi predstava na cesti je suverena, ne glede na zimsko obutev, a dodatno nas je pritegnil sistem, ki omogoča nekaj samostojne vožnje. V kombinaciji z aktivnim tempomatom smo brez težav za nekaj sekund volan prepustili avtomobilu, prav tako uporaben in hvaljen je sistem za nenamerno menjavanje voznih pasov, ki ne samo zvočno opozarja, ampak samodejno zavre in avtomobil postavi v pravi vozni položaj. Ta asistenca se zelo dobro izkaže v trenutkih, ko postanemo nepozorni ali pa bi za volanom preprosto zaspali.

Testni CLS 220d je navduševal tudi z vpadljivo zunanjo podobno, ki je del paketa AMG. Velika platišča, nekaj dodatnega kroma in športni pragovi so le kaplja v morjem dodatkov, ki so pri CLS-ovi končni ceni predstavljali 14.615€ (seznam v PDF datoteki). Ni kaj, kupeji so bili in bodo avtomobili za posebneže in ti nikoli niso bili dostopni širši množici. Vsaj tisti pravi ne. Zato z nestrpnostjo čakamo novo stvaritev, ki se bojda obeta prihodnje leto.