Formula ena v svoji današnji poznani podobi konstitucije obstaja že od leta 1950. Letos se je kraljevi razred motošporta podal že v svojo 67. sezono. Torej veliko časa za nešteto dirkačev, da so preizkusili srečo v najvišji ligi na štirih kolesih. Samo redkim je uspel ultimativen preboj.

Katere lastnosti so potrebne, da ne pristaneš le na vrhu, temveč da tudi v najožjem krogu izstopaš, si pridobiš status legende? Uspeh, korajža, karizma in čisti talent – na primer. Na podlagi teh štirih kategorij smo naredili lestvico petih največjih dirkačev v zgodovini formule ena.

Kriterij/ Pomen

1.Uspeh/ športni uspehi kot dirkač v formuli ena

2.Talent/ dirkaški talent, tehnično znanje, raznolikost (različne dirkalne serije)

3.Karizma/ karakter, političen in javni vpliv

4.Korajža/ pripravljenost na tveganje izven steze, korajžne odločitve v svoji karieri

Priznamo, da je bila odločitev težka, vendar ne tako, kot smo si predstavljali. Navsezadnje imamo z Alaina Prosta, Juana Manuela Fangia, Sebastiana Vettla ali Nelsona Piqueta, da omenimo le eno izbiro, ki so si tako kot mnogi drugi pravi giganti zgodovine športa zaslužili skok na našo lestvico peterice najboljših.

Toda v povprečju našega glasovanja na podlagi kriterijev, je uspelo sledeči peterici veličastnih zasesti prestol najboljših pet: Michael Schumacher, Ayrton Senna, Jim Clark, Niki Lauda in Sir Jackie Stewart. V tej peterici dirkačev smo videli prisotnost vseh naštetih kriterijev in to najboljše kar se da združenih. Sedaj jih verjetno pošiljamo na njihovo največjo dirko in sicer za naslov največjega dirkača v zgodovini formule ena.

Dirkač/ št. sezon/ št. zmag/ št. naslovov/ posebnosti

J.Clark/ 9/ 25/ 2/ genialna kvota zmag

N.Lauda/ 13/ 25/ 3/ povratek po grozljivi nesreči

M.Schumacher/ 19/ 91/ 7/ rekorder v naslovih, najdaljši niz naslovov

A.Senna/ 11/ 41/ 3/ Mitološki kot Ferrari

J.Stewart/ 10/ 27/ 3/ Zavzetost za varnost

USPEH: Schumacher nedosegljiv

Ob pogledu na statistike, tukaj nobena pot ne vodi mimo Michaela Schumacherja. S sedmimi naslovi prvaka mogoče večni rekorder formule ena vodi skoraj v vseh pomembnih statistikah. 91 zmag, 68 pole position, 77 najhitrejših krogov dirk, od tega 22 trojčkov, 155 uvrstitev na stopničke, 142 vodstev na dirkah. Vse to so najboljše znamke, deloma tudi z ogromno prednostjo. Poleg tega je Schumacherju med letoma 2000 in 2004 uspel najdaljši neprekinjen niz osvajanja naslovov. In za te dosežke smo Schumacherju tukaj dodali pet točk.

Za rekorderjem v naslovih pa je zelo tesno. S po štirimi točkami so za Schumacherjem Ayrton Senna, Jackie Stewart in Jim Clark. Slednji se kljub dejstvu, da se je okronal le dvakrat, dobro drži s konkurentoma. Zakaj? Ker je Clarku uspelo v kratkem času doseči neverjeten podvig – 25 zmag na 72 dirkah, dokler se nenadoma ni smrtno ponesrečil. Zato so si vsi strokovnjaki, čeprav se to redko zgodi, enotni: Če bi Clark preživel nesrečo v Hockenheimu, bi bil še mnoga leta nepremagljiv. In potem bi verjetno bila statistika najboljših v zgodovini nekoliko drugačna. Na petem mestu se tukaj nahaja Niki Lauda, ki je sicer osvojil tri naslove, toda za njih je potreboval več časa. Še ena primerjava: Clark in Lauda imata enako število zmag, toda Avstrijec je za svoj dosežek potreboval 100 dirk več.

TALENT: Troboj najbolj nadarjenih

Tudi tukaj na vrhu najdemo Michaela Schumacherja, toda tokrat smo mu ob bok na vrh postavili še Ayrtona Senno in Jima Clarka. Vsi so prejeli pet točk. Pri Schumacherju je bila utemeljitev posebej lahka. Njegova zgodba je dobro znana vsem pristašem formule ena, ne samo Nemcem ali zapriseženim Schumi fanom: Leta 1991 je Schumacher brez vsake izkušnje nastopil na svoji prvi dirki formule ena v Spaju. Na kvalifikacijah je dirkalnik Jordana, ki je bil reden gost začelja, postavil kar na sedmo startno mesto. Benetton je takoj vrgel vabo in ga pripeljal v svojo ekipo. Samo leto dni pozneje je Schumacher – na istem mestu Spa-Francorchamps – slavil svojo prvo zmago. Dve leti pozneje je sledil prvi naslov. V korist Schumacherja govori tudi njegovo tehnično razumevanje, njegov način dirkanja  - "Ferrari kot na tračnicah" – pojem, ki je povezan prav z njim. In tudi če je šlo za zabavno prireditev, kot je Race of Champions, je Schumi nizal zmage. Ne glede kakšen je bil dirkalnik, glavno, da je imel volan in to je bilo dovolj.

Zakaj je tukaj na vrhu tudi Jim Clark, smo deloma opisali že v poglavju uspeha. Želeli bi le dodati njegovo premoč nad tekmeci v davnih šestdesetih letih. Redko kdaj je bil nek dirkač, zaradi svojih dirkaških sposobnosti,  tako daleč pred ostalimi kot Clark. Da ni osvojil več naslovov se ima zahvaliti le tehničnim okvaram svojega Lotusa. Enako velja tudi za dirko 1.000 kilometrov Nürburgringa leta 1962, na kateri je dominiral kljub slabšemu materialu.

Podobno velja za Ayrtona Senno. Nihče drug ni znal tako hitro barantati z dirkalnikom kot Brazilec. Če bi sodili le po tem, bi tukaj morali našo lestvico ocen povišati na šest. Nepozabne so njegove predstave v Monaku, njegov neverjetno prepričljiv pole position v Suzuki leta 1989 ali pa njegova legendarna  domača zmaga v Braziliji leta 1991, katero je Senna v zaključni fazi končal v bolečinah, krčih in v šesti prestavi.

Niki lauda se tudi tukaj ne more kosati s trojico na vrhu. Avstrijec je tudi tokrat prejel oceno tri, zahvaljujoč tehničnemu razumevanju pri nadaljnjem razvijanju dirkalnika. Oceno štiri je dobil Jackie Stewart, po smrti Jima Clarka nova številka ena formule ena.

KARIZMA: Ljudski junak Senna

Tokrat na vrhu ne najdemo Schumacherja, čeprav je Nemec imel političen vpliv zaradi svoje ekonomske pomembnosti za formulo ena. Tako kot Valentino Rossi v MotoGP je tudi Schumacher tisti, ki na dirkališča in pred televizijske sprejemnike privablja mase ljudi. Tukaj mu je enak le Ayrton Senna. Ni slučaj, da imata ta dva dirkača še danes veliko navijaških artiklov – lamorkoli se odpravimo na tej zemeljski obli.

Omenjeno za Schumacherja in Senno bi lahko mnoge stvari pripisali tudi Clarku in Stewartu. Le zaradi dejstva, da sta v formuli ena nastopala veliko prej kot zgoraj omenjena dvojica, zanimanju zanju ni tako veliko. A kljub temu sta dobila najvišjo oceno kot Senna. Stewart je dobil točke še na dodaten način: zaradi svojega političnega angažiranja za večjo varnost dirkačev. Na vprašanje, zakaj je Schumacher tokrat prejel le štiri točke, tiči v dejstvu, da se je ogradil od javnosti. Sploh družino je skrbno varoval pred negativnimi vplivi "zunanjega" sveta. Nič narobe, toda pri nekaterih navijačih je njegov način skrivanja zasebnosti naletel na kritike, nekateri so mu pripisovali (še danes je to primer) tudi aroganco. Tega pri Senni ni bilo. On je bil nesporni ljudski junak, skorajda že s statusom božanstva.

Tako kot Schumacher je štiri točke dobil tudi Niki Lauda. Sicer je bil Avstrijec povsem drugačen tip kot četverica pred njim in zagotovo ni bil ženskar številka ena, kot je to bil njegov nasprotnik James Hunt, toda bil je pravi tip človeka, ki je vedno govoril brez dlake na jeziku, to kar počne še tudi danes.

KORAJŽA: Tvegane menjave ekip in povratki  

Pa smo pri zadnji kategoriji. Pod korajžo oziroma smelostjo tukaj razumemo pripravljenost na tveganje tudi izven steze in ne samo na njej. Zaradi tega se je Niki Lauda v tej kategoriji – skupaj s Schumacherjem – najbolje odrezal. Njegovo odločitev na finalni dirki leta 1976, ko je na stezi v Fudžiju lilo kot iz škafa, da prostovoljno preda prvenstvo, razumemo kot dejanje veličine. Kdor tukaj Laudi pripisuje strahopetnost, je njegovo osebno mnenje. Mi to vidimo povsem drugače: kot jasna izjava do formule ena, da nič na svetu, ampak zares nič ni tako pomembno, da bi moral tvegati življenje. Tudi za ceno osvajanja naslova prvaka formule ena, katerega je Lauda zaradi odstopa izgubil proti Jamesu Huntu.

Sir Jackie Stewart je v tej kategoriji dobil štiri točke – zaradi njegovega v tistih časih skorajda že uporniškega zavzemanja za varnost dirkačev. Škot je bil v tem pogledu pred svojim časom. Ampak, vrnimo se nazaj k Laudi: Njegov hiter povratek po ognjeni grozljivi nesreči na znamenitem zelenem peklu Nordschleife kot tudi njegova vrnitev leta 1982 po dveh letih premora sta prav tako zahtevali dobršen del korajže.  

Schumacherjeva ponovna najboljša ocena je plod njegovega prestopa v neznano. Vstran in udobnega položaja. To konkretno pomeni: Schumacherjeva smelost, da po dveh zaporednih naslovih prvaka zapusti Benetton in se odpravi v tabor Ferrari, ki je bil v tistem trenutku v nekakšni fazi razpadanja. Tudi njegova vrnitev v ekipo Mercedes, ki je bila takrat še vse drugo kot alfa in omega formule ena – kar na primer vidimo danes.

Povsem drugače je pri Senni. V tej kategoriji je Brazilec v primerjavi z ostalimi na začelju. Potem ko je iz Lotusa prestopil v dominantno ekipo McLarna, je Senna ostal tam v zanj pripravljenem gnezdu. Tudi njegov prestop k Williamsu leta 1994 ustreza njegovi sliki, saj je Williams na vrhu zamenjal McLaren. Ostaja le še Jim Clark. Tega smo videvali le v eni ekipi. Kljub temu je dobil štirico. Da si v šestdesetih letih dirkal z Lotusom, je bilo že rahlo dejanje korajže.  

SKUPNO: Schumacher!

22 dirkalnikov v krogu vrsti svoje kroge in na koncu zmaga Nemčija. Ta pregovor, rahlo prilagojen za formulo ena, prihaja sicer iz sveta nogometa (izrekel ga je Lineker), najbolje ustreza opisu Michaela Schumacherja. Tako ne preseneti, da je rekorder v naslovih prvaka osvojil 19 od 20 možnih točk in osvojil naš izbor za največjega dirkača vseh časov. Schumacher lahko ponudi vse iz naštetih kriterijev.

Nekoliko presenetljivo pa je dejstvo, da na drugem mestu ne najdemo Ayrtona Senne, temveč Jima Clarka. Fangio ga je svoje dno označil oziroma okronal za "najboljšega vseh časov". Clark je na koncu zbral 18 točk. Tretje mesto pa si delita Senna in Stewart, ki sta osvojila po 17 točk. Sennina edina, a pomembna šibka točka je dejstvo, da svojega nespornega talenta ni nikoli dokazal in pokazal v slabšem materialu. Niki Lauda pa je stopničke izgubil tako tesno kot svoj naslov leta 1976.

Dirkač/ Uspeh/ Talent/ Karizma/ Korajža/ SKUPAJ

J. Clark/ 4/ 5/ 5/ 4/ 18

N.Lauda/ 3/ 3/ 4/ 5/ 15

M.Schumacher/ 5/ 5/ 4/ 5/ 19

A.Senna/ 4/ 5/ 5/ 3/ 17

J.Stewart/ 4/ 4/ 5/ 4/ 17

Kdo je največji, najboljši in oh in sploh dirkač v zgodovini formule ena ali vseh časov? Vprašanje, ki je staro toliko kot formula ena. Vprašanje, ki pa ima tudi nešteto odgovorov, mnenj in predlogov (objektivnih in subjektivnih), tako da se veselimo tudi vaše lestvice TOP-5 z utemeljitvami. Mi smo si zastavili kriterije in po njih vrednotili omenjene dirkače. Seveda pa ne glede na to, kdo bi bil na vrhu, bi bil zasluženo. Ali ne?