Leta 2002 je Bernie Ecclestone sklenil pogodbo s šejkom Al Khalifo in začela se je gradnja 150 milijonov dolarjev vrednega dirkališča, ki je svoja vrata odprlo že čez dve leti, ko je gostilo prvo dirko formule ena na Bližnjem vzhodu. Za gradnjo objekta so porabili kar 12.000 ton gramoza, tretjino od tega za asfaltno površino steze, za kar so iz Velike Britanije uvozili poseben valižanski granit, ki menda zagotavlja najboljši oprijem in je zato še posebej primeren za gradnjo dirkališč (ali pa gre zgolj za uspešno marketinško zgodbo valižanskih poslovnežev, kdo bi vedel). So pa Arabci rešili tudi težavo, ki so se je dirkači najbolj bali – puščavski pesek v okolici dirkališča vsako leto pred dirko poškropijo z lepljivo snovjo, tako da ga veter ne nanaša na stezo.

Dirkališče leži 30 kilometrov jugozahodno od prestolnice Maname, v kraju Sakhir,  organizatorji pa lahko za tekmovanja različnih motošportnih serij kombinirajo 5 različnih konfiguracij steze. Tako imenovani Grand Prix krog, na katerem poteka dirka formule ena, je dolg 5.412 km, sestavljen pa je iz petnajstih zavojev in štirih daljših ravnin. Na koncu dober kilometer dolge štartno-ciljne ravnine dirkači dosegajo do 320 km/h, razdalja od prvega štartnega mesta do močnega zaviranja pred počasnim prvim zavojem pa znaša 380 metrov. Teh 380 metrov bo ključnih predvsem za oba Mercedesa, ki sta v Avstraliji na štartu povsem zatajila in skorajda zapravila odlično izhodišče s kvalifikacij. Tudi sicer razplet dirke v Melbournu obeta bolj zanimivo sezono od lanske, ne le zaradi zmage Rosberga, ki je tako nadaljeval serijo iz lanske sezone in po petkovih ter sobotnih težavah dobil prepotrebno samopotrditev, s katero se bo skušal zoperstaviti po mnenju večine bolj talentiranemu Hamiltonu. Tudi zato, ker je boj za naslov prvaka napovedal tudi Ferrari, ki je potrdil, da se je čez zimo še bolj približal Mercedesu. Naj spomnimo, da je na lanski VN Avstralije Vettlov zaostanek za zmagovalcem Hamiltonom znašal debelih 35 sekund, letos je zaostal le 10 sekund za Rosbergom in tik za Hamiltonom, brez prekinitve dirke pa bi po odličnem štartu verjetno celo zmagal. Napredek Ferrarija je torej več kot očiten.

Vsaj vreme bo v Bahrajnu najbrž bolj stabilno kot je bilo v Avstraliji, temperature se v tem letnem času že približujejo 30. stopinjam Celzija, možnost, da bomo videli na delu dežne Pirellijeve pnevmatike, je minimalna. Večjo težavo bo dirkačem predstavljala visoka vlažnost, sicer pa bi dirko lahko ogrozil le kakšen puščavski vihar, ki ponavadi prilomasti iz smeri Iraka ali Savdske Arabije, vendar je ta pojav bolj pogost za meseca junij in julij, ko so razmere za dirkanje, tudi zaradi visokih temperatur, tam praktično nemogoče. Sama steza pri navijačih zaradi širine ni med najbolj priljubljenimi, politično korektni dirkači (o politiki v pogosto nestabilni Kraljevini, kjer je leta 2011 zaradi nemirov dirka celo odpadla, raje ne bomo izgubljali besed) pa na njen račun najdejo kar nekaj pohval, tudi eden od poražencev prve dirke, Daniil Kvyat: ''Morda je to na prvi pogled preprosta, moderna steza, vendar pa je v resnici kar zahtevna. Tu je dolga štartno-ciljna ravnina in dobra priložnost za prehitevanja po prvem zavoju. Zavetrje lahko loviš tudi pred četrtim zavojem, tako da je kar nekaj priložnosti za dobro dirkanje. Prav v prvem, drugem in četrtem zavoju vidimo največ dvobojev, včasih tudi v osmem.''

Od leta 2014 je VN Bahrajna tudi nočna dirka, kar pridoda nekaj dodatnega čara. Predvsem se bo za dirkalniki na videz bolj iskrilo, kar sicer ni posledica kakšnega tehnološkega presežka, temveč le titanove ploščice, ki na določenih delih steze podrsa ob asfalt in še posebej na nočnih dirkah poskrbi za atraktivno iskrenje za dirkalniki. Skratka, nekakšen vizualni trik sodobne formule ena. Je pa prav Kvyat na zanimiv način opisal, kako dirkanje pod žarometi zgleda skozi oči dirkača: ''Imaš občutek, da boš poletel v vesolje''.

Njegov moštveni kolega Daniel Ricciardo, po četrtem mestu eden od junakov prve dirke v Melbournu, pravi, da ima dirkač na nočni dirki občutek višjih hitrosti, sicer pa ima premaknitev dirke na večerni čas poleg vizualnih tudi povsem praktične posledice. Temperature so nekoliko nižje, toplotna obremenitev pnevmatik manjša, posledično tudi manj nepriljubljenega varčevanja z materialom. Približno 66 odstotkov kroga dirkač prevozi s polnim plinom in porabi 1,7 kilograma goriva na krog. Na lanski dirki so skoraj vsi dirkači opravili dva postanka, pri čemer so dvakrat uporabili mehkejše in enkrat srednje trde pnevmatike. Letos bodo imeli na voljo še supermehko različico.

Pred nami je torej druga dirka letošnjega prvenstva, v Bahrajnu, kjer bomo z zanimanjem čakali na odgovor, ali lahko Ferrari vzame skalp Mercedesu in tako napove ogorčen boj za oba naslova svetovnega prvaka. Še dobro, da 1. april ni v nedeljo, sicer pa bomo v soboto videli še eno izvedbo novega kvalifikacijskega formata, ki je bil v Avstraliji tarča številnih kritik. Držimo pesti, da bo zanimiva vsaj dirka.