Pred dirko - Prva evropska klasika - Avtomanija

Prva evropska klasika

Pred dirko

Prva evropska klasika

09.05.2016 07:52

Po štirih dirkah se formula ena vrača v Evropo, kjer se prvenstvo – po mnenju mnogih – šele zares začenja. Prav na tehnično zahtevni stezi v bližini Barcelone se po navadi pokaže najbolj realna slika razmerij med moštvi, čeprav je ta slika že tretje leto zapored jasna kot najbolj beli dan sredi sončne Katalonije.

Artur Švarc

Evropski del sezone formule ena se zdaj že tradicionalno začenja v Montmelu, na stezi Katalonije, ki je kot nekakšna dnevna soba vseh moštev. Tam zaradi ugodne klime in karakteristik steze namreč poteka največ zimskih testiranj in zdi se, da moštev prihodnji vikend ne more prav nič presenetiti. Morda le kakšen sunek vetra, kakršen naj bi pred lansko sezono v dolgem tretjem zavoju nokavtiral Fernanda Alonsa, ki je po skrivnostnem trčenju pristal v bolnišnici na vsemogočih preiskavah in je moral izpustiti tudi začetek sezone. Prav sunkoviti veter je pri kompleksni in občutljivi aerodinamiki dirkalnikov ena večjih težav na tem dirkališču, kjer zaradi dolgih zavojev in grobega asfalta trpijo tudi pnevmatike, predvsem prednja leva. Pirelli je zato prvič letos moštvom ponudil trdo različico pnevmatik z oranžno obrobo, ki pa prihodnji vikend ne bo prav pogosto v uporabi. Večina dirkačev si je namreč rezervirala le en ali največ dva kompleta trdih pnevmatik, najbolj agresivno taktiko pa so izbrali pri Ferrariju, kjer bosta imela oba dirkača po osem kompletov mehkih pnevmatik (rumena obroba), štiri srednje trde (bela obroba) in en komplet trdih. Pri Mercedesu in Williamsu so se odločili za taktiko 7 (mehke) – 5 (srednje) – 1 (trde), še bolj konservativni pa so pri Red Bullu, kjer sta oba dirkača rezervirala 2 kompleta trdih gum. Biki so v temo brcali že v Rusiji, kjer so kot edini na dirki poskušali s srednje trdo različico.

Ko smo že pri Red Bullu – ta je bil v tednu po VN Rusije v središču medijske pozornosti. Po novi neumnosti Kvyata so namreč naredili rošado – Rus nazaj v Toro Rosso, Verstappen pa v prvo ligo ob bok Danielu Ricciardu. Gre pravzaprav za menjavo, ki smo jo nekateri pričakovali že pred začetkom sezone, a so pri Red Bullu še oklevali, saj se je zdelo, da bo Toro Rosso s Ferrarijevimi motorji vsaj v prvem delu sezone celo konkurenčnejši od Red Bulla z Renaultovimi. Kvyat je resda že lani in letos delal preveč napak, a zdi se, da je on v tej zgodbi le postranska figura. Ni več skrivnost, da Red Bull vse karte za prihodnost stavi na mladega Verstappna, ki je po mnenju mnogih novi supertalent formule ena, in zadnja Kvyatova harakiri akcija je bila zgolj primerna priložnost za napredovanje čudežnega Nizozemca. Ta jo je pograbil z obema rokama in bo zdaj imel ob Ricciardu pravo priložnost, da naredi nov korak proti tronu formule ena. Zdaj ga prvič pričakujemo na stopničkah, če ne prej, pa po VN Kanade, kjer bo Renault predstavil B-različico svojega motorja, s katerim naj bi se vsaj izenačil s Ferrarijem. Vsaj tako Francozi napovedujejo, ali upajo, kakorkoli…

Nazaj na stezo Catalunya, kjer bo v nedeljo potrebno zdržati 66 krogov dolgo dirko – trpijo tudi vratne mišice, še posebej v hitrih desnih zavojih, zato so si v preteklosti nekateri slabše pripravljeni dirkači na levo stran kokpita pritrdili dodaten naslon za čelado, česar v zadnjih letih sicer več ne videvamo. Od aktualnih dirkačev so tu v preteklosti zmagovali Raikkonen, Alonso, Vettel, Hamilton, Massa in lani Rosberg. Rekorder na tej stezi pa je s šestimi zmagami kdo drug kot Michael Schumacher. Le kdo bi pozabil njegovo prvo zmago s Ferrarijem leta 1996, ko je v močnem dežju deklasiral tekmece. Stezo so pred dirko leta 2007 sicer prenovili, z nekakšno šikano so upočasnili (beri: pokvarili), zadnji sektor, a še vedno to ostaja tehnično zahtevna steza na hribčku nad mestom Montmelo, kakšnih 20 kilometrov od katalonske prestolnice. Zelo pomemben je zadnji, šestnajsti zavoj, kjer je potrebno prenesti čim več hitrosti na dolgo ciljno ravnino, predvsem na dirki, saj se v prvem zavoju ponuja ena redkih priložnosti za prehitevanja. Aerodinamika dirkalnika pride do izraza predvsem v dolgem tretjem zavoju, pa v hitrem desnem zavoju Campsa na vrhu steze, skratka uravnoteženost dirkalnika je tu ključ do uspeha in prav ta steza naj bi razkrila, kdo ima najboljši paket.

Najboljše volje letos v Barcelono prihaja prav lanski zmagovalec Rosberg, za katerim je neverjeten začetek sezone. Štiri zmage na štirih dirkah, kar je doslej uspelo le še Mansellu, Senni in Schumacherju. Vsi trije omenjeni so po takšnem začetku sezone tudi postali svetovni prvaki.  V Sočiju je Rosberg slavil že na sedmi dirki zapored, kar je doslej uspelo le še Ascariju, Schumacherju in Vettlu. Zdaj je že jasno, da če Rosberg ne bo postal svetovni prvak, bo v zgodovino zapisan kot največji ''luzer'' med zmagovalci dirk formule ena. Sam seveda v to ne verjame, je pa nekdo, ki v to še kako verjame. Lewis Hamilton predvsem upa, da je pokuril vso smolo v letošnji sezoni, čeprav tvorci teorij zarot na socialnih omrežjih več ne verjamejo, da gre zgolj za smolo. Mercedesov šef Toto Wollf jih je imenoval kar kavčarji (nekam znano, kajneda?).

Tudi pri Ferrariju so letošnje dirke zapuščali predvsem z dolgimi nosovi, naskok na naslov svetovnega prvaka pa se zdi ponovno oddaljen. Vettel že dvakrat letos ni prišel dlje od tretjega zavoja (ne sicer po lastni krivdi), kar se mu je nazadnje zgodilo na VN Abu Dabija 2011. Je pa v Sočiju vsaj Raikkonen osvojil svoje prve stopničke na dnevni dirki po VN Koreje 2013. Finec je pač bolj nočni ptič. Na točke po novem računa tudi McLaren, ki je v Sočiju predstavil kar nekaj aerodinamičnih novosti in bil nagrajen s šestim ter desetim mestom, vendar pa Španci še zdaleč ne morejo upati na ponovitev Alonsove zmage iz leta 2006 in 2013. Prav 34-letnik iz Ovieda je z Renaultom pred leti povzročil pravo evforijo na pirenejskem polotoku, povečini nogometu in motociklizmu obrnjena javnost se je začela posvečati tudi formuli ena, vendar pa Alonso zadnja leta trpi v nekonkurenčnih dirkalnikih. Presenečenja pa so na VN Španije nekaj približno tako redkega, kot zmaga Leicestra v angleškem nogometnem prvenstvu. Ali pa kot zmaga Pastorja Maldonada na dirki formule ena. Pa vendar se dogajajo tudi takšni čudeži, venezuelski naftar, razbijač (in še bi lahko razvijali domišljijo) Maldonado je svojo edino zmago v karieri dosegel prav na VN Španije 2012. Zdaj torej veste, na koga staviti svoj denar, še najbolje na tistega, ki bo v soboto osvojil pole position, saj je kar devetnajstkrat v Barceloni zmagal dirkač, ki je štartal s prvega mesta. To je kar 76-odstotna uspešnost, kar pomeni, da se bo pomemben del boja za špansko krono odvil že v soboto.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 Avtomanija