Pričujočo zgodbo nam je, poln jeze, opisal slovenski avtoslalomist in pokalni zmagovalec, Dragan Gajić. Glede na to, da že vrsto let tekmuje v Avstriji, dirka za tamkajšnji klub in tudi dela pri naših razvitih (in normalnih) severnih sosedih, je logično, da tudi tekmuje z avstrijsko licenco. Kako do nje v Avstriji in kako se spopasti z birokratskimi mlini na veter, pa bo marsikomu dalo misliti.

Bomo začeli kar v razvitem svetu – kako pridobiti licenco v Avstriji. Tam procedura vzame le nekaj minut. Na strani OSK voznik najde obrazec za letno licenco in zdravniški pregled. Hišni zdravnik avstrijskemu dirkaču izpolni parametre, ob obrazcu na OSK pošlje še osebno fotografijo, fotografijo osebnega dokumenta in potrdilo o prebivališču. Vse skupaj stane 211 evrov in čez dva dni jo poštar prinese na dom. Tečaji (s politično konotacijo) ali šolanja? V razvitem svetu racionalno pričakujejo, da nekdo, ki gre dirkat, verjetno ni včeraj sedel za volan avtomobila, pač pa ima zelo razdelane pojme in pričakovanja o tem, kaj je dirkanje.

No, nazaj v zono somraka. Dragan Gajić je ta vikend vozil prvo dirko za avstrijsko prvenstvo (in tudi zmagal). Za pridobitev avstrijske letne licence pa je potreboval potrdilo, da nima slovenske in na nas se je obrnil v četrtek zjutraj, če lahko pomagamo s telefonskimi, ker se na klice na AŠ2005, čeprav so od osmih naprej uradne ure, ne javlja nihče. Prav tako so pisali tudi z OSK, brez odgovora. Ob 14h uri se na AŠ2005 še naprej nihče ni javljal (na AŠ so povedali, da niso imeli zgrešenega klica – sami smo videli vsaj 30 klicev v razmakih po nekaj minut na AŠ-jevo številko – tu nekdo torej laže ali pa ima povsem sesuto telefonijo). Hkrati je tudi avstrijska komisarka za licence podala dvom, če je to v Sloveniji normalna procedura. Nekako smo g. Gajiću uspeli najti telefonsko od g. Zrinskega, ki pa se prav tako ni javil na telefon. Dnevna licenca v Avstriji sicer stane 71 evrov in ker je letošnja sezona avstrijskega prvenstva tudi na Hrvaškem, lokalna ne zadošča več – za pridobitev letne pa kot rečeno g. Gajić potrebuje potrdilo države, katere državljan je, da tu nima licence.

Gajićeva agonija se nadaljuje ob 17h, ko mu avstrijska komisarka po telefonu pove, da so se pri AŠ2005 končno oglasili in želijo pisno od Gajića, da želi soglasje za OSK licenco. Gajić v sporočilu AŠ2005 izrazi svojo željo in pripiše, da se v času uradnih ur nihče ni oglasil, seveda pa so na AŠ povedali, da neodgovorjenih klicev niso imeli, medtem ko je imel g. Gajić v telefonu 60 klicev v prazno na številko AŠ2005. V odgovoru dobi obvestilo, da ga bodo naslednje jutro obvestili, kako se je odločila komisija. Komisija? Za enostavno potrdilo, trivialno? Kot da je koga povozil in zdaj rabi zasedanje komisije, se je pridušal Gajić.

Zjutraj Gajića najprej pokliče avstrijska komisarka in potarna, da še vedno niso prejeli odgovora od AŠ2005 in da je Tini Kos na AŠ2005 poslala urgentni mail, da se lahko zadeva uredi samo do 12h. Če se spomnimo, na AŠ2005 še vedno verjamejo lastni trditvi izpred let, da je izdelava licence večdnevna procedura (ostali, ki take reči izdelujemo, vemo, da je to stvar nekaj minut dela).

Ob 9.50 Gajić dobi nov klic z Dunaja, da AŠ2005 želi kopijo dokumenta in da jim je poslala dokument, ki ga ima pri roki, vozniško dovoljenje. AŠ2005 odgovori, da potrebujejo kopijo OSEBNEGA dokumenta in takrat pokliće Gajića, ta fotografira svojo osebno in jo pošlje na AŠ2005. Ura je 9:55. Čez dobro uro z AŠ2005 dobi mail, da naj nujno sporoči svojo telefonsko številko. Čez pet minut se na telefonu zasveti AS2005, kar pomeni, da je Gajić v četrtek definitivno klical na pravo številko, na katero se dan prej kljub uradnim uram nihče ni javil.

»Dober dan, gospod Dagmar Šuster bi rad govoril z vami...« Težava je bila v naslovu na osebni izkaznici, a podobno je slišala tudi avstrijska komisarka, ki je na AŠ2005 poslala izvleček o stalnem prebivališču, ki ga je izdala Upravna enota Celovec, na katerem se jasno vidi, da je stalno prebivališče v Avstriji. AŠ2005 nato želi potrdilo o odjavi s slovenskega naslova, ki ga izdaja UE pri nas. Gajić pokliče na Upravno enoto v Dravogradu, pa tam povedo, da tega ne pošiljajo po elektronski pošti. Gajić tja pošlje svojo mamo – čez 10 minut z UE Dravograd dobi mail (glej si ga no, vendarle pošiljajo) s potrdilom in ga prepošlje na AŠ2005. Ob 11.20 končno kliče tudi OSK, da so dobili potrdilo od AŠ2005 in ob 11.40 je licenca narejena, vendar po pošti ne bi šlo pravočasno, zato iz OSK sporočijo, da bodo obvestili organizatorja o Gajićevi številki licence in veljavnosti in reč je bila urejena v hipu.

Ali kot je povedal Gajić, Avstrijec to reši v 20 minutah, v sloveniji pa se boriš z mlini na veter.

Najhuje v tej zgodbi – po besedah Gajića – pa je, da je avstrijsko komisarko vprašal, če mora skozi to agonijo vsako leto? »Da, herr Gajić, dokler ste slovenski državljan.«

Dragan Gajić bo v kratkem dobil avstrijsko državljanstvo, pravi pa, da bo k temu prispeval tudi birokratski mlin AŠ2005.

Ker je vsaka zgodba siva in ne črno bela, smo za razlago povprašali tudi AŠ2005, dobili pa tipično birokratsko nesmiseln odgovor:

»Vse je bilo OK, dali smo soglasje, skladno s pravili,« je povedal Dagmar Šuster.

Ali v skladu s slovensko birokracijo, dodajamo mi. Zdi se, da v tej državi, četudi se je AŠ2005 »potrudil« in vsaj v petek (po jutranjih kavicah) poslal potrdilo, vse deluje po principu toge birokracije in samo sebi namen. Tako slovenija kot njene inštitucije – zato pa je država propadla, Avstrijci pa se samo še čudijo.