Pionirji tega športa so se po Kneževini ob francoski rivieri preganjali že davnega leta 1929, dirka za Veliko nagrado Monaka pa je bila sestavni del koledarja formule ena vse od ustanovitve prvenstva leta 1950. O zgodovini te prestižne dirke, ki jo postavljajo ob bok 500 milj Indianapolisa in 24 ur Le Mansa, se pišejo knjige, vsaka dirka pa je poglavje zase. Nelson Piquet je drvenje po monaški bob stezi nekoč slikovito primerjal z vožnjo kolesa po dnevni sobi. Tu šteje koncentracija, natančnost, pogum in talent. Nič presenetljivega torej, da je rekorder te dirke nekoč poduhovljeni Ayrton Senna, ki je tam kar šestkrat pokoril konkurenco. Fernando Alonso je prestižno trofejo osvojil dvakrat, enkrat z Renaultom (2006) in enkrat z McLarnom (2007): ''Monako je zelo posebno mesto in ne verjamem, da je veliko dirkačev, ki jim ta dirka ni všeč. Ker je steza tako zavita in so prehitevanja skoraj nemogoča, zna biti dirka psihično zelo naporna, toda občutek, ko ti uspe idealen krog ali prehitevanje, odtehta ves napor,'' pravi španski dirkač. Na drugi strani je ta dirka poseben izziv tudi za inženirje. Če je v Barceloni najpomembnejšo vlogo igrala aerodinamika, je v počasnih zavojih na 3,3 kilometra dolgi ulični stezi pomemben predvsem mehanski oprijem pnevmatik. Mehkejše nastavitve vzmetenja, nižja prestavna razmerja, dobra odzivnost motorja pri nižjih vrtljajih in prilagoditev krmilnega mehanizma za največji obrat volana v sezoni. V najpočasnejšem zavoju Loews hitrost pade krepko pod 60 km/h.

Prav za dirko v Monaku je tudi Pirelli pripravil povsem novo pnevmatiko, ultra-mehko z vijolično obrobo. Prav ta guma, ki so jo moštva prvič preizkusila na lanskih testiranjih v Abu Dabiju, bo prihodnji vikend tudi največ v uporabi – oba Mercedesa sta denimo rezervirala kar 10 kompletov ultra-mehkih, dva kompleta super-mehkih in le po en komplet mehkih pnevmatik.  Enako so se odločili pri Red Bullu, medtem ko so nekoliko bolj pazljivi pri Ferrariju, kjer sta oba dirkača izbrala po dva kompleta mehkih pnevmatik. Poleg sestave pnevmatik je za mehanski oprijem pomemben tudi tlak v pnevmatikah, tu pa se nam prav prihodnji vikend obeta novost, ki bi lahko imela določen vpliv na razmerja med moštvi. V zadnjih tednih so se namreč pojavile govorice, da naj bi Mercedes in Red Bull eksperimentirala s posebnimi platišči z dvojno steno, s katerimi bi lahko manipulirali s tlakom. Do zdaj so lahko komisarji Fie tlak kontrolirali le pred štartom, prav zaradi omenjenih govoric pa so pri Pirelliju pohiteli z razvojem senzorjev, s katerimi bodo lahko ves čas spremljali tlak v pnevmatikah, tudi med dirko.    

Toda gledalci bomo na to podrobnost med dirko najbrž kar pozabili, še posebej, če bo tako razburljivo, kot je bilo v Španiji. Morda še najbolje je zadnjo dirko povzel nekdanji dirkač, trenutno pa strokovni komentator britanske televizije Sky, Martin Brundle: ''Formula ena je potrebovala novo zgodbo in danes jo je dobila.'' Če smo natančnejši, je dobila kar dve novi zgodbi, eno z najstnikom Maxom Verstappnom v glavni vlogi, drugo pa sta obnovila Mercedesova petelina. Prvi bo prav v Monaku dobil novo priložnost za dokazovanje svojega talenta, pri čemer mu bo v pomoč tudi nov Renaultov motor, ki se je na testiranjih v Barceloni dokazal ne le z večjo močjo, temveč tudi z boljšo odzivnostjo po celotnem območju vrtljajev, zaradi česar so se Francozi tudi odločili, da ga pripeljejo že v Monako (v sredo so sicer iz Red Bulla sporočili, da so novi motor dodelili Ricciardu, medtem ko bo Verstappen prvič z njim nastopil v Kanadi) . Sodelovanje z Ilmorjem tako že rojeva prve sadove. Sicer pa mladi Verstappen na Monako nima prav lepih spominov, prav tam je namreč lani doživel najhujšo nesrečo v karieri dirkača formule ena. Pred prvim zavojem Sainte Devote je želel mimo Grosjeana, a je na trd način spoznal, kako malo je prostora v Monaku in kako blizu so varnostne ograje. Tudi za vložke, kakršne smo videli na zadnjih dirkah (beri: Kvyatov torpedo, Ricciardov pink-ponk in Mercedesov kabum), tam preprosto ni prostora.

Če na hitro pobrskamo po spominu, se zdi, da sta v Monaku možna le dva scenarija: popoln kaos s številnimi preobrati in varnostnimi avtomobili, ali pa dolgočasna vožnja v gosjem redu brez vsakršne možnosti za prehitevanja. Pred dirkači so najpomembnejše kvalifikacije sezone, pred moštvenimi strategi pa najtežja preizkušnja, saj VN Monaka le redko mine brez varnostnega avtomobila, ki v trenutku poruši vse računalniško simulirane taktike. Ker gre za ulično stezo, je potrebno upoštevati še spremenljiv oprijem, ki se tekom vikenda ves čas močno izboljšuje. Za mnoge dirkače je to pravzaprav tista prava domača dirka, saj Monako z nižjimi davščinami privlači tudi mnoge športnike, ki svoje premoženje zapišejo vsaj s sedemmestnimi števili. Tudi Daniel Ricciardo bo naslednji vikend dirkal pod svojim oknom: ''Spominjam se, ko sem leta 2014 končal na stopničkah in sem se v stanovanje vrnil kar s pokalom in šampanjcem v roki. Bilo je res nenavadno, ko sem razmišljal, da sem pred eno uro še dirkal, zdaj pa že sedim v svoji hiši. Potem je sledilo le še basanje s pizzo,'' se šali Avstralec, ki prav tako meni, da monaški labirint od dirkača zahteva vso znanje in talent: ''Navijači, komentatorji in bivši dirkači lahko tu res vidijo, kdo je pravi in kdo si upa pritiskati do zgornjih mej.''

VN Monaka je torej dirka, ki lahko pričara kakšno presenečenje. Predvsem Red Bull se je na prejšnjih dirkah pokazal kot zelo konkurenčen dirkalnik, še zlasti v počasnih zavojih. Kot naročeno za St Devote, Massenet, Mirabeau, Loews, Portierje in tako naprej, vse do Rascassa in ozkega prehoda na štartno-ciljno ravnino, kjer dirkačem kakšen centimeter včasih tudi zmanjka in izkusijo trdoto zaščitnih ograj. Tudi Alonso meni, da jim bo počasna steza ustrezala, saj da ima McLaren zelo uravnoteženo šasijo. Bolj poklapana v Monako prihaja rdeča konjenica, ki je v Barceloni doživela hud udarec in spoznanje, da je naslov svetovnega prvaka oddaljen vsaj še eno leto. Toda Vettel ne izgublja upanja: ''Tu bi nam lahko šlo dobro, lani smo bili v Monaku zelo konkurenčni. Letošnji dirkalnik smo izboljšali prav na področjih, ki so pomembne za to dirko, kar bi nam moralo pomagati.'' Hudomušno bi lahko dodali, da so morda pozabili na področja, ki so pomembna za preostalih 20 dirk. Suša Ferrarija v Monaku je dolga – zadnja zmaga datira v leto 2001, ko je slavil Michael Schumacher. Zadnje tri Velike nagrade Monaka je z nekaj sreče (predvsem lani) osvojil Nico Rosberg, pred tem je trikrat slavil Red Bull. Favorita za nedeljsko zmago gre tako iskati v taboru Mercedesa. Ponovitve scenarija iz Barcelone si ne upa predstavlja praktično nihče, morda pa bi bila to v tem primeru tudi njuna zadnja skupna dirka. Bo pa napetost pred štartom zato še toliko večja. Formula ena je namreč v Španiji dobila prepotrebno upanje, da se nekaj vendarle premika v pozitivno smer. Velika nagrada Monaka je najboljše možno nadaljevanje trilerja izpred dveh tednov.