Kaj veliko povedati o kupeju, katerega osnovna naloga je, da vabi pogleda tistih zunaj in dviga dlake tistih, ki sedijo v njem. Med barvami je ta zlato rumena nesporno favorit, ob črnih kolesih pa izza njih sekajo še rdeče Brembove zavorne čeljusti.

Od našega zadnjega srečanja s podobno zverinico je Megane RS dobil prenovljen obraz, ni več tistega ne prav posrečenega črnega vstavka med lučmi, oblikovno zdaj kot celota Megane RS deluje praktično popolno.

V notranjosti je vse prirejeno celoti – črno perforirano usnje na Recarovih sedežih, rdeči šivi in varnostni pasovi, na armaturki pred sovoznikom pa je še nekaj karbona. Na sredinski konzoli Renaultov infotainment, upravljanje z gumbom med sedeži, pozna pa se pri ergonomiji, da je avto pravzaprav že star – še najbolj zmoti dejstvo, da je edino odlagalno mesto za pijačo na istem mestu kot USB – ali boste pili, ali pa poslušali MP3, oboje ne gre.

A vse skupaj je nepomembno, ker se bistvo skriva tam spredaj v obliki dvolitrskega turbaka z 275 konji. Kaj zapisati o motorju, šeststopenjskem menjalniku, zapori diferenciala, skoraj dirkaškem vzmetenju? Z besedami težko, ker je te užitke pač treba občutiti v živo, vse od vrtenja z mesta do pokanja iz izpušne cevi na zadku.Ta je, mimogrede, Akrapovičevega porekla. Poraba? Nepomembna, a če vas že zanima, čez 13 litrov ne gre, v povprečju pa se giblje pri 10,5 litra.

Megane RS sicer ni avto za vsakega voznika, saj za izkoriščanje potenciala rabi malo bolj izkušeno roko. Tudi pri pospeševanjih v nižjih prestavah rado malo »razmeče« nos, tu in tam pa zavore morda dajo malo občutka, da jim je prevroče. A potegnjeno pod črto... uffff!

Edina komponenta, ki nas še zanima, je cena in tudi tu ta Renaultova zverina v odhajanju ne povzroča pomislekov. V osnovi zanj vzamejo 32.400 evrov, dodatno pa smo imeli še rezervno kolo za 70 evrov in kamero za vzvratno vožnjo za 290 evrov. Skupaj 32.760 evrov. Dokler ne pride naslednik. A tudi aktualni RS je večen in je že legenda.