Za Priusa je vedno veljalo, da je oblikovni posebnež. Američani so ga hitro vzljubili, Evropejci malce manj, a onkraj Atlantika, je bila ves čas pomembnejša vsebina. Ker so se zanje začeli zanimati slavni, je Prius že v svoji prvi generaciji beležil dobro prodajo, v naslednjih dveh generacijah pa so ta avto počasi nadgrajevali. In naposled je prišla še najnovejša četrta generacija, ki je celotno sliko Priusa spremenila. Japonski oblikovalci so tokrat veliko več poudarka namenili zunanji obliki. Z ostrimi in futurističnimi linijami, ki so deloma sorodne z ostalo Toyotino paleto, je Prius na cesti več kot prepoznaven. Seveda je oblika stvar vsakega posameznika, a priznamo, da smo do najnovejšega Toyotinega izdelka gojili prav posebno vez. Prav zaradi te drugačnosti nam je bil všeč.

S 4,54 metra dolžine, 1,76 metra širine, 1,47 metra višine in z medosno razdaljo natanko 2,7 metra Prius v notranjosti ponuja dovolj prostora za 4 odrasle osebe. Ker je avto zgrajen na novi platformi (težišče vozila postavljeno precej nižje), je sedenje na usnjenih sedežih nekoliko nižje in občutno boljše kot pri predhodniku, več je prostora na zadnji klopi, medtem ko 343-litrski prtljažnik, ki seveda ni največji v razredu, ponuja dovolj prostora, da smo na poti na morje pospravili prtljago za štiri osebe. Voznikovo delovno okolje ima novo zasnovano armaturno ploščo, kjer glavno vlogo odigrajo digitalni merilniki, osrednji sredinsko nameščen zaslon na dotik in headup display, ki ga je možno nastavljati glede na voznik ali pa izklopiti. Temu posledično je v novem Priusu precej manj gumbov, za voznika pa veliko manj dela med vožnjo. Na obeh zaslonih je možno, z različnimi nastavitvami, spremljati številne uporabne informacije vezane na vožnjo. Zato je tudi vožnja, roko na srce, zabavna, saj voznik dobesedno pade pod vpliv doseganja najnižje porabe.  Slabost multimedije je v tem, da ta ni prilagodljiva za slovenski trg. Glede na to, kako na primer druge, veliko manjše znamke, zmorejo informacije prevesti v slovenski jezik, menimo, da tudi pri Toyoti to ne bi smel biti tako velik razvojni zalogaj.

Zanimivo je, da so se Toyotini inženirji odločili v novi generaciji obdržati preverjeno tehniko, ki so jo le dodobra nadgradili. Torej, v osnovi za pogon skrbi 1,8-litrski bencinski štirivaljnik s 73 kilovati moči, njemu v pomoč pa sta še dva elektromotorja (pogonski in drugi kot generator), vsi pa tvorijo skupno sistemsko moč 90 kilovatov in 142 Nm navora pri 3600 vrtljajih, ki jih brezstopenjski CVT menjalnik prenaša na sprednji dve kolesi. S precej boljšimi nastavitvami podvozja in vzmetenja, se Prius brez težav spopade z  zavitimi cestami tudi pri nekoliko višji hitrosti. Nagibanja praktično ni, prav tako je avto zelo natančno vodljiv, hkrati pa navduši tudi z dobro zvočno izolacijo. A le do trenutka, ko pohodimo stopalko za plin. CVT menjalnik, ki sicer dobro opravlja svojo nalogo, v tem primeru prinaša siljenje v višje delovno območje motorja in temu primerno »tuljenje«. 

Kot vsi novejši avtomobili je tudi Prius opremljen z izbiro vozniškega profila. Seveda smo ob prevzemu avtomobila brž preklopili na Eco način in z zanimanjem spremljali porabo goriva na 300-kilometrski poti po jadranski magistrali. Za doseganje nižje porabe je potrebno predhodno nekoliko spremeniti vozniški karakter, saj gre pri Priusu za drugačno zgodbo. To je hibrid in s stopalko za plin je za doseganje nizke porabe potrebno biti precej nežen. Končno povprečje našega izleta je pokazalo na zares skromno porabo 3,6 litra. Ključ do najnižje porabe je, da na avtocesti nismo vozili hitreje od 130 km/h, medtem ko smo na odprtih cestah in pri Eco načinu vožnje izrabljali možnost jadranja na elektriko (tudi pri hitrosti 80-90km/h), le poskrbeti je potrebno, da so baterije dovolj polne. Vožnja samo na elektriko (EV način) je kakopak omejena na kak kilometer ali dva, oziroma za speljevanje. Nenazadnje to ni električni avtomobil. S porabo pod tremi litri se Prius izkaže po mestnih ulicah, medtem ko priganjanje v športnem načinu prinaša porabo okrog šestih litrov. Še vedno sprejemljivo.

Všeč nam je bilo dejstvo, da je bil testni avto precej založen z opremo. Med komponentami aktivne varnosti ni manjkal sistem za opozorilo pred trčenjem in sistem za samodejno zaviranje, pohvaliti velja delovanje ozvočenja, pametni ključ nam je omogočal lažje odklepanje in zaklepanje ter zagon motorja, manjkala ni niti kamera za lažjo vzvratno vožnjo in navigacija. Izpostavili smo le nekaj nam najljubših pripomočkov, sicer pa je spisek paketa Executive precej daljši in temu primerno podraži avto. Takšen Prius, z upoštevanimi popusti, stane 32.490€. Ni poceni, zato bo Prius še nekaj časa ostal zgolj avto za prave poznavalce.