Čeprav je konkurenca v tem razredu precej agresivna, ima BMW X5 dovolj trdne temelje prepoznavnosti, da se še vedno dobro prodaja. 4,88 metra dolg Bavarec na cesti deluje zelo impozantno, za volanom pa približno tako kot bi bili v tanku in da noben teren za voznika ne bi bil nikakršna ovira. A vendar je v potniški kabini vse prilagojeno udobnosti, prostornosti in čim boljšemu osredotočanju na voznika. Usnjeni sedeži, ki zmorejo premike številne različne položaje, so bistvenega pomena za dobro počutje, posebej všeč nam je bil trikrak volan, ki daje občutek, da sedimo bolj v M5 kot X5 (omogoča pretikanje prestav), medtem ko celotno dogajanje v zvezi z avtomobilom in s sistemi prenaša velik 26-centimetrski zaslon, kjer je mogoče spremljati vse vrste znanih podatkov, med drugim tudi naklon in nagib karoserije. Upravljanje je prepuščeno vrtljivemu stikalu, ki v novi podobi zmore tudi to, da po njegovi površini lahko s prstom rišemo črke. Hvalimo natančno navigacijo, vrhunsko ozvočenje, zanesljiv parkirni sistem z vzvratno kamero in vso potrebno asistenco, ki nam s senzorji spredaj in zadaj omogočajo lažje parkiranje, na seznam pohvale pa je potrebno uvrstiti tudi headup display. Popolnoma brez težav bo dolgo pot uživalo tudi vseh pet potnikov, 650-litrski prtljažnik (osnova) pa bo poskrbel za vso potrebno prtljago. Dostop do prtljažnih vrat je tudi v tretji generaciji možen preko dvojnih vrat, poleg tega pa ta ponuja še dodatno dvojno dno, katerega polica je opremljena s teleskopskimi palicami, da si v miru vzamemo čas in poskrijemo vse potrebno.

Tudi tokrat nas je najbolj zanimal preverjeni trilitrski dizelski orjak, ki je med kupci X5 še vedno daleč najbolj priljubljen. 190 kilovatov moči, 560 Nm navora in odličen 8-stopenjski samodejni menjalnik so recept za vrhunsko vozniško izkušnjo. Je tih, vzmetenje več kot dobro požira neravnine in grbine, volanski mehanizem je natančen kot švicarska ura, zavore pa izjemno učinkovite. Suverene predstave na asfaltu, brez omembe vrednega nagibanja karoserije, ne bi bilo tudi brez štirikolesnega pogona xDrive. Slednji omogoča vektorsko razporeditev navora med kolesi, s pomočjo katerega se lahko brez težav podamo izven običajnih cest. Še najbolj mu diši snežna podlaga. A stvari se obračajo v drugo smer. Zdi se, da kupci v njem iščejo tudi neke vrste učinkovitost. V ta namen ima voznik na voljo štiri različne programe vožnje. Izbira je mogoča med Sport+ (izklopljeni vsi sistemi), Sport (delna pomoč sistemov), Comfort (običajna nastavitev vklopljeni vsi sistemi) in na koncu še Eco Pro. Ob vklopu tega programa, vse skupaj postane bolj lenobno in dinamike ne gre pričakovati. Sistem voznika tudi dodatno opozarja, da preveč obremenjuje stopalko za plin. Pri BMW-ju pravijo, da gre za nekakšno vrsto jadranja. Na primer, pri avtocestnih spustih, v primeru, da odmaknemo nogo iz stopalke za plin, osemstopenjski samodejni menjalnik prestavi v prosti tek, obenem pa nam računalnik sporoča koliko dodatnih kilometrov lahko prevozimo z gorivom, ki ga imamo v posodi. Prav tako v tem primeru ni škodljivih izpustov. Povprečna poraba, ki smo jo dosegali med našim preskušanjem, je znašala zavidljivih 8,9 litra.

In orjak, ki ponuja skupek vse dovršene tehnike, da voznik vsak trenutek neizmerno uživa, nosi temu primerno visoko ceno. Pogled na cenik kaže, da je osnovna cena znaša slabih 70 tisočakov, a vso dodatno opremo, ki jo je na sebi imel testni avto, se je ta krepko prevesila čez 100 tisočakov, saj so dodatki resnično cenovno zasoljeni. A pri nakupu velja upoštevati še faktor popustov, zato je ta končna cena zgolj na papirju.