Brazilija, natančneje Rio de Janeiro, je prizorišče poletnih Olimpijskih iger. Športniki vsega sveta se borijo za medalje ali dobre uvrstitve. Na lestvico prejemnikov medalj se je sinoči vpisala tudi slovenska judoistka Tina Trstenjak, ki si je okrog vratu nadela kar zlato medaljo. Na vsaki Olimpijadi smo priča tudi novim športom, ampak mnogi se sprašujejo, zakaj pa formula ena ni olimpijska. Prav je, da pogledamo argumente za in proti in veselilo nas bi, če tudi vi poveste svoje mnenje.

Argument ZA: Hamilton je moderni Ben Hur

Lahko bi dejali, da je Lewis Hamilton neke vrste moderni Ben Hur. Dirke s konjskimi vpregami so v antičnih Olimpijskih igrah štele med viške prireditve. To tekmovanje bi lahko vsekakor gledali kot predhodnika motošporta. Bilo bi prav, če bi ta tradicija v modernem času ponovno oživela in bi motošport postal olimpijska disciplina.

Formula ena ima ob tem svetovno razširjenost in poznanost, ki jo imajo le redki športi – če jo sploh imajo. Kraljevi razred motošporta ni le gledan in priljubljen po vsem svetu, temveč tudi - s čimer se ne more pohvaliti nobena druga športna zvrst – izveden po vsej zemeljski krogli. Formula ena je s to kozmopolitsko naravnanostjo dobesedno namenjena za Olimpijske igre. V vsakem primeri bolj kot nekateri drugi športi, kot je na primer sinhrono plavanje – brez da bi sedaj žalili to športno zvrst.

V osnovi je skorajda smešno grozljivo, da na Olimpijskih igrah v 21. stoletju še vedno ni motošporta. Kajti skoraj v vseh aktualnih olimpijskih disciplinah se na tekmovanjih ali na treningih uporablja visoka tehnologija. Zakaj torej nimamo nobenih motorjev na teh igrah? Če bi le-te želeli integrirati, potem je to lahko le formula ena, ki ni zaman imenovana kraljevi razred.

Tudi časovni pritisk pri tem ne bi smel predstavljati težav. Lahko si o Bernieju Ecclestoneu mislimo kar hočemo, vendar smo prepričani, da bi bil v stanju, da vsake štiri leta najde čas za dodatno dirko na svojem koledarju. To velja predvsem za to, ker se v primeru Olimpijskih iger nudi izjemna priložnost za atraktivno trženje. In slednje zna Britanec dobro izkoriščati. Dirko na olimpijadi bi lahko brez težav izvedli kot dodaten Grand Prix svetovnega prvenstva formule ena.

Argument PROTI: Ni vsak šport primeren za olimpijado

Olimpijske igre so bile ustanovljene z razlogom, da se lahko športniki vseh držav merijo na tekmovanju, da nobeni državi ni potrebno organizirati mednarodna tekmovanja za posamezne športne zvrsti. Toda formula ena to je. Prvenstvo najboljših dirkačev na svetu, ki skoraj celotno leto tekmujejo po vsem svetu. Prireditev na olimpijadi bi bila tako "le" nadaljnja dirka v koledarju, brez kakršnih posebnosti.

Nadaljnji dejavnik zadeva organizacijo prireditve. Ni nujno, da imajo mesta ali države, ki organizirajo Olimpijske igre tudi dirkališče ali pa možnosti, da dirkališče izgradijo. Da bi formulo ena pripeljali na Olimpijske igre, bi to pomenilo samo večje stroške in na daljši rok bi imeli še več dirkališč, primernih za formulo ena, ki se nikoli več ne bi pojavljale na koledarju dirk ali pa bi izpodrinile tradicionalne steze. Formula E bi bila v tem primeru bolj smiselna alternativa, če naj bi motošport postal olimpijska disciplina, kajti prvenstvo električnih dirkalnikov je dokazalo, da se lahko brez velikih stroškov uredi steza za dirkanje – in to v vsakem mestu.

K temu je potrebno dodati, da imajo vsi udeleženci olimpijade enake predpostavke. V formuli ena to ni primer, kajti dirkači kot sta na primer Wehrlein ali Haryanto iz ekipe Manor realno nimajo nobene možnosti za zmago. Vendar to ni zaradi tega, ker tudi omenjena ne bi trdo trenirala, ampak tukaj gre za njun material. Bilo bi nepredstavljivo, da bi v neki disciplini na Olimpijskih igrah neko moštvo imelo prednost. Istočasno pa je za vrhunske ekipe nesprejemljivo, da na neki uradni prireditvi ne bi smele uporabljati svoj material, zaradi česar dirke formule ena pod pogoji olimpijade nikoli ne bomo videli.

Dirko, na katerih imajo vsi dirkači enake predpostavke, pa že imamo. To je namreč prireditev Race of Champions. Vendar je ta na sporedu šele po koncu sezone, ker tam ne nastopajo le dirkači formule ena. Toda tudi na tej prireditvi se je že pokazalo, da so lahko svetovni prvaki kraljevega razreda motošporta premagani od tekmecev, ki v formuli ena sploh še niso osvojili nobene zmage. Tako je leta 2012 na Tajskem zmagal Romain Grosjean, Pascal Wehrlein pa je bil v lanskem letu finalist. In oba dirkača v formuli ena to sezono ne igrata nobene vloge in sta daleč vstran od vrha.