Malega M-a smo imeli že v prejšnji generaciji kot del serije 1, a ime M1 se tako ali tako ni prijelo, nakar se je v drugi generaciji filozofija ponovila, a z naprednješimi komponentami, ki si jih je M2 sposodil tudi pri večjem M4, vse od aluminijastega podvozja, 19-palčnih koles, zapore direfenciala in zavor izvira iz M4. Seveda so to malce večje komponente, zato tudi previsa spredaj in zadaj delujeta nekoliko neproporcionalno, a vseeno, M2 je stroj, ki lepi poglede že na daleč, če ga seveda prej ne slišite.

Agresivni odbijači in maska, velikanska kolesa in čeljusti zavor in štiri cevi na zadku skozi difuzor vzbujajo strahospoštovanje – a večina ljudi se obrača, maha, celo snema z mobilnikom, zato malce zdravega nastopaštva nikoli ni odveč, je pa treba poudariti, da M2 ni avto za vsakogar, saj zahteva nekaj predznanja o zadnjem pogonu, zdrsavanju zadka in seveda zdrave pameti, saj v prometu nismo sami.

Ker gre praktično za poldirkaški avto, je taka tudi notranjost. Črnina prekriva sicer poznano BMW-jevo okolje, vmes se vpleta karbon in aluminij. Zadnja dva sedeža sta zgolj za kake zelo male otroke, prtljažnik pa dovolj za daljši dopust za mlajši par. A nič od slednjega ni poslanstvo tega avtomobila.

Ko pritisnemo na gumb za zagon, se začne nek drugi svet, ki ga ustvarja 3-litrski turbo šestvaljnik s 252 kW (370 konjiči) in 465 Nm navora. Dodatno smo imeli še sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik, medtem ko je bil M2 obut v gume 245/35R19 spredaj in 265/35R19 zadaj. Avto z razširjenimi blatniki zares deluje mogočno in iz drugega sveta.Ko se motor zavrti od 2000 vrtljajev naprej, trga, vleče in bobni vse do sedem tisočakov. Avtomatski način menjalnika je praktično nepomemben, saj ga ni boljšega od instantnega prestavljanja z ovbolanskimi lopatkami. Zapora in elektronika odlično sodelujeta, saj M2 ne pleše pretirano niti z zelo odločnim pospeševanjem z mesta – nekaj pomigljajev z repom je prisotnih, kako očitni bodo, pa je stvar nastavitve programa. Sport in Sport brez sistema proti zdrsavanju koles sta tista prava stvar, a reči zelo težko uidejo iz nadzora, zato je drsenje skozi ovinek ali škrip gume, še ko prestavimo v tretjo, zgolj del tega, koliko se vozniku še da zabavati firbce. Kljub svoji izjemni superiornosti to seveda ni praktičen avto. S porabo malce pod 15 litri ob občasnem soliranju pa vsekakor tudi ne poceni za vožnjo.

Da gre za vrhunski izdelek, ni dvoma. Da gre za najboljši M, prav tako ne. In v svoji esenci M2 pooseblja to, kar je bil M3 od nekdaj, brutalno bavarsko moč in vrhunsko tehniko in seveda vozne užitke enega najboljših malih športnikov nasploh. Da vse skupaj vzame 64 tisočakov, z dodatki, med katerimi prednjači M dvosklopčni menjalnik za 4113 evov, je pravzaprav nepomemben podatek.