V temi prepovedani tehnični triki ekip formule ena se tokrat posvečamo primeru, ki je davnega leta 1994 buril duhove in še do sedaj ni v celoti raziskan. Takrat se je pri mnogih porajalo vprašanje, ali je imel Schumacherjev dirkalnik Benetton zares vgrajen sistem proti zdrsu koles?

Okrog mladega Michaela so se v sezoni 1994 kresala mnenja. Samozavesten, v očeh kritikov aroganten novinec, si je po smrti legendarnega Ayrtona Senne istega leta počasi ustvarjal renome super zvezdnika. V kombinaciji z ekscentričnim, koleričnim in z vsemi žavbami namazanim šefom ekipe Flaviom Briatorejem je tvoril uspešno in hkrati sporno navezo.

Schumacher si je v dneh dvoboja za naslov prvaka z Damonom Hillom v Williamsom pridobil naziva kot sta "PS-Rambo" in "Schummel-Schumi" (iz nemškega jezika bi to lahko prevedli kot Schumi, majhen goljuf). Tako so ga namreč krstili nemški mediji. Na dirki za VN Velike Britanije je ignoriral črno zastavo, na dirki za VN Belgije pa je bil diskvalificiran zaradi preveč obrabljenega dna dirkalnika. Pozneje na finalni dirki v Avstraliji, pa je treščil z Damonom Hillom in osvojil naslov prvaka.

Prve govorice o sistemu proti zdrsu koles v Benettonu so se pojavile takrat, ko je Senna po svojem odstopu na dirki za VN Pacifika ob stezi opazoval in poslušal tehniko konkurence. Sam je vedel, da so od začetka sezone različne pomoči (kot na primer aktivne obese in ABS) prepovedane. Že prej pa je Nicola Larini pojasnil, da je na enem izmed prostih treningov v Aidi v svojem Ferrariju uporabil sistem proti zdrsu koles, kar pa sta Ferrari in njihov dirkač takoj odločno zanikala.

Po dirki v Imoli – torej po smrtni nesreči Senne – so varuhi pravil FIA od Benettona, Ferrarija in McLarna zahtevali izvorne kode za krmiljenje motorja, da bi raziskali sporno zadevo. Samo Ferrari jim je takoj posredoval svoje podatke. Benetton in McLaren sta morala najprej sprejeti denarno kazen v višini 100.000 dolarjev, šele zatem sta popustila. Odgovorni tehniki krovne organizacije pri vseh treh ekipah niso ugotovili nobenih nepravilnosti oziroma kršitev.  

Toda po dirki za VN Francije v Magny-Coursu so se ponovno pojavile govorice, da naj bi imel Benettonov dirkalnik B194 vgrajen sistem proti zdrsu koles. O raketnem štartu Michaela Schumacherja iz tretjega startnega mesta, ko je brez težav prehitel oba dirkača Williamsa Damona Hilla in Nigela Mansella, je David Coulthard za Eurosport povedal, da ga ta scena močno spominja na štarte iz leta 1993, ko je bil ta sporen sistem še dovoljen. Ob tem pa je zanimivo dejstvo, da je bil Coulthard takrat tretji dirkač ekipe Williams.

Pat Symonds, ki je bil takrat v ekipi Benetton, danes pravi: "Ne, dirkalnik zagotovo ni imel sistema proti zdrsu koles." Takratni dirkalni inženir Schumacherja v ekipi Benetton se spominja poročil dirke v Franciji in začudenj nad rezultati, ki jih je obelodanila analiza. "Ko se je pojavila govorica, sem si skupaj z njimi ogledal podatke. Zanimivo in smešno hkrati pa je dejstvo, da je imel Michael slab štart. Tukaj ni bilo nič spornega," je povedal Britanec za kolege iz Motorsport-Total.com.

Tudi programska točka v Benettonu B194, za katero naj bi bil skrit sistem proti zdrsu koles, je bila nesporna. "Opcija 14", pove Symonds o legendarnem modusu, "je bila nekaj, kar smo prevzeli iz predhodnega leta. Pojavila se je v meniju dirkalnika, toda za tem modusom ni bilo nič skrito. Tudi FIA si je to ogledala in ni ničesar našla," še pove Symonds, ki je od leta 2013 naprej v ekipi Williams, kjer zaseda mesto tehničnega direktorja.