Smrt očeta je bila čustvena atomska bomba
Izguba očeta še danes zaposluje nekdanjega dirkača formule ena Damona Hilla. 29. novembra leta 1975 se je namreč njegov oče Graham Hill smrtno ponesrečil z letalom. V tej nesreči je umrlo tudi pet članov posadke. Hill je letel s svojim lahkim letalom, ki si ga je kupil od zmagovalne premije iz dirke Indy 500. Pri poleti na londonsko letališče Elstree je letalo v gosti megli strmoglavilo v okraju Arkley.
V času svojega otroštva je imel Damon Hill zelo slabo mnenje o formuli ena, nanjo je gledal zgroženo, kar je Britanec potrdil časniku The Guardian. "Smrt je bila takrat vedno prisotna," se Hill spominja tistih časov. Šport je bil brutalen in nikoli nisi vedel, ali bo oče pri naslednji božični zabavi sedel pod jelko, tako Damon Hill o svojem osebnem strahu v tem času. Toda oče ni umrl na dirkalni stezi temveč ravno pri letalski nesreči.
"Njegova smrt je bila čustvena atomska bomba," se je Hill čustveno odzval na izgubo svojega očeta. "Zgodilo se je kot strela iz jasnega neba, tako nenadoma. Oče je ravno obesil svojo čelado na klin in skupaj z materjo in sestrami smo vse te skrbi, ki smo jih dolga leta nosili v sebi, lahko odložili. Njegova smrt nas je zelo prizadela. Nastala je velika luknja, pravi krater. Sam sem se sprijaznil s tem, da sem si govoril, češ da ni dobro, da se smilim samemu sebi. Imeli smo srečo, da smo lahko z njim doživeli ta čas."
Za Damona Hilla se je začelo novo poglavje v življenju – tudi v dirkalnem športu. "Svojega očeta sem častil na vse, toda ko je umrl, nisem bil več v središču pozornosti in imel sem priložnost, da sem postal to, kar sem. Tukaj je bil ta občutek olajšanja. Nisem več potreboval skrbeti, ali je mojemu očetu všeč kar počnem in ali je s tem zadovoljen. Bil je to nenavaden občutek svobode, ki se je pojavil na račun njegove smrti. Njegova smrt je v meni prebudila željo, da sledim njegovemu primeru in da postanem dirkač. Pred njegovo smrtjo nikoli nisem imel potrebe po dirkanju. Mogoče se ta zahteva tudi nikoli ne bi pojavila, če oče ne bi umrl. Sicer pa tega dejansko ne vem," prizna zmagovalec 14-ih Grand Prix dirk.
Graham Hill je leta 1962 in 1968 osvojil naslov svetovnega prvaka v formuli ena in svojo strast je prenesel na sina – vsaj po svoji smrti. "Z dirkanjem sem ponovno oživel svojega očeta," verjame danes 56-letni Britanec. "Moji rezultati in dosežki pripadajo meni, ampak proti volji so bili vedno povezani z zapuščino mojega očeta. Na določen način mi je to dovoljevalo, da sem ga spoznal kot odraslega," tako Hill, ki je bil ob smrti očeta star 15 let. "Ker sem vede, kaj vse je moral prestati, sem se mu približal. Ampak zelo težko je, da stopiš po isti poti kariere kot tvoj oče, če je ta bil tako uspešen," še doda Damon Hill, ki se zaveda, kako je biti v senci znanega in uspešnega očeta.


