Sodeč po odzivih navijačev formule ena, komentarjih spletnih portalov, debatah na socialnih omrežjih in gostilniških razprav, lahko brez slabe vesti izjavimo, da so manjkajoče peščene izletne cone z razliko največja težava modernega motošporta in s tem seveda tudi njene kraljice formule ena. Zadnja dirka za VN Mehike je bila nedvomno najboljši zagovor za vrnitev peščenih izletnih con in odpravo teh travnatih in asfaltiranih bližnjic, ki med in po dirki skrbijo za nepotrebne vroče debate.

Ta mešanica iz trave in asfalta ni bila nobena ovira za Lewisa Hamiltona in Maxa Verstappna, da skozi zavoj najdeta povsem svojo idealno linijo. In ta ovira je, sodeč po videnem, igrala neko vlogo pospeševalnega pasa. Kajti Hamilton in Verstappen sta na stezo prišla z višjo hitrostjo kot pa dirkači, ki so ubrali regularno pot. Mladi Nizozemec je bil zaradi krajšanja poti kaznovan, aktualni svetovni prvak Hamilton pa ne. Razlog, da je ob sekanju zavoja zmanjšal plin je roko na srce bosa razlaga. Po dirki je bilo zaradi tega veliko razprav. Razprave o dirkalnih scenah so seveda dobre in dobrodošle, toda ne o tem, ali pri zapuščanju steze pridobiš na času. Kdor se ne drži pravil, torej zapusti stezo, ta mora prejeti kazen. Pika.

Če bi okrog prvega zavoja dirkališča v Mehiki imeli peščeno izletno cono, bi Lewis Hamilton zagotovo izgubil kakšno mesto, mogoče si poškodoval dirkalnik ali pa celo obtičal v pesku. Zato vprašanje, ali si dirkač s sekanjem pridobi prednost ali ne, ni več na mestu. Verjetno se mnogi sprašujejo, zakaj sploh obstajajo asfaltirane izletne cone? Najpogostejši dogovor je ta, da zaradi varnosti. In utemeljitev se glasi: v peščenih izletnih conah bi se lahko dirkalniki pri veliki hitrosti vkopali in potem prevrnili. Povrhu pa je zaviranje na asfaltu veliko bolj učinkovito kot v pesku.

Sodeč po teh argumentih bi človek menil, da so peščene izletne cone nevarne za življenje. A so? Prevračanja dirkalnikov so sicer spektakularna, vendar ne posebej dramatična, dokler dirkalnik s kokpitom ne pristane na kakšnem predmetu. Lahko bi tudi dejali, da so peščene izletne cone v primeru odpovedi zavor veliko bolj varne kot pa asfalt.

Zaradi vse bolj čezmerne uporabe izletnih con se pojavijo še dodatne težave. Dirkači nenehno vozijo preko robnikov, stranice pnevmatik pa so s tem obremenjene preko običajnih norm. S tem se poveča nevarnost poškodb pnevmatik. Joylon Palmer si je pri vožnji čez robnik celo poškodoval šasijo. Ali to pomeni, da morajo biti robniki še nižji? Zakaj pa ne. V korist anarhije pri izbiri linije vožnje. Drži, da so peščene izletne cone v vsoti ocene tveganja nekoliko bolj nevarne kot asfalt, toda večina dirkačev je pripravljena na tveganja. Dokler bodo po stezah divjali s hitrostjo preko 300 km/h, bo vedno obstajalo določeno tveganje. In kdor želi to odpraviti, izključiti, ta naj se raje odpravi na simulacijske dirke. Če je odstotek tveganja 0,0, kakšna je potem še razlika med pravim dirkanjem in igro?

Verjamem, da vsi tisti, ki si želimo vrnitev peščenih izletnih con, tega ne počnemo zaradi tega, da bi videli spektakularne nesreče. Želimo pa si, da najboljši dirkači na svetu vozijo po stezah, ki ne oprostijo nobene napake. In kaj se zgodi danes, ko nek dirkač naredi napako? Nič posebnega, večinoma ga to stane nekaj sekund in to je tudi vse. To pa še vedno ni dovolj, da bi lahko dirkalnik ekipe Manor prehitel Williamsovega. Če pa bi slednji obtičal v pesku, bi se mu Manor odpeljal. Dober dirkač v slabem dirkalniku bi lahko ponovno naredil večjo razliko.

Vzemimo še na primer dirke v dežju. Danes dirkači skorajda poljubno koristijo izletne cone, da bi preizkušali svoj limit. V primeru peščenih izletnih con bi to storili samo enkrat in potem je konec z veseljem, kajti obtičali bi v pesku. Tako bi, kot nekoč, ob stezah znova videvali obubožane, žalostne in razjarjene dirkače. Formula ena potrebuje takšne drame in ne te vrste, katere nam servirajo veljaki formule ena: nepotrebne razprave, stokanja, obtoževanja, spreminjanja pravil po tekočem traku, itd.

In kar je najbolj nenavadno pri tej stvari, je to, da so skoraj vsi dirkači za peščene izletne cone. Zato bi morali veljaki pri krovni organizaciji FIA spremeniti svoja razmišljanja. Toda dokler bodo veljaki krovne organizacije zahtevali ta varnostna obeležja, bodo nova dirkališča grajena po teh standardih, stare tradicionalne steze pa bodo kastrirali.