Karavani, SUV-ji in križanci pri nas kot v večini evropskih držav že zdavnaj prevzeli primat, a na svetu še vedno obstaja precej tržišč, kjer je limuzina zakon. Tudi zato je Optima na Staro celino zapeljala kasneje kot na azijske in ameriške trge, a nič manj sveža in v novi generaciji z obliko, ki sogovornike spominja na Jaguarje in s katero so pri Kii navsezadnje pobrali tudi prestižno oblikovalsko nagrado red dot.

Korejski šarm s pridihom nemškega oblikovanja

Sama bočna linija je zarisana precej visoko in se proti zadku dviga, tako da bi le-tega prej pripisali kombilimuzinsko-kupejevski kot limuzinski zasnovi. Maska hladilnika z mrežico v stilu brušenega aluminija in dva srepo gledajoča žarometa z obrobama iz LED-svetil zaokrožujeta športno podobo sprednjega dela, svoje pa dodajo tudi zanimivo oblikovane meglenke v podobi treh šesterokotnikov in kromirani okrasni reži nad sprednjima kolesoma. Celostna podoba “štima”, pa čeprav se zadek zdi morda celo preveč ameriški.

Prostornost in udobje na visoki ravni

Dobrega 4,8 metra dolga Korejka je na test prispela skoraj s popolno opremo, med katero so skriti tudi številni tehnični bonbončki, ki se jim bomo posvetili kasneje. Širokogrudno odmerjena dolžina in 2,80 metra medosne razdalje obljublja obilje prostora v obeh sedežnih vrstah. In res, v vse dimenzije je prostora na pretek, kar se še posebej občuti v drugi sedežni vrsti, kjer je prostora dovolj tudi za dva visokorasla odrasla.

Zelo suvereno so pri Kii speljali tudi samo zasnovo notranjosti, ki razvaja z na otip mehkimi oblogami, ambientalno osvetlitvijo in kakovostnimi sedeži z zadostno mero stranske opore. Voznika pričaka lepo oblikovan trikrak volanski obroč in ergonomsko zasnovana armaturna plošča s sredinsko konzolo, ki je prav tako za nekaj stopinj nagnjena proti njemu, sredinski kanal pa ob prestavni ročici daje prostor gumbom nekaterih električnih pomagal. Sama oblika merilnikov je precej suhoparna, večino dodatnih informacij, ki jih voznik med vožnjo potrebuje, pa mu podaja centralni zaslonček med merilnikoma. Na vrhu sredinske konzole je nameščen tudi 8-palčni zaslon infozabavnega sistema, ki prepriča z zanesljivim delovanjem in zanimivo grafiko, a žal ne zna slovensko, zvočno podporo pa mu nudi kakovosten harman-kardonov avdio sistem.

Varčen, a dovolj zmogljiv

Na slovenskem tržišču je Optima na voljo izključno z 1,7-litrskim prisilno polnjenim dizelskim agregatom, ki zmore 104 kW (141 KM) največje moči in 340 Nm največjega navora v območju med 1.750 in 2.500 vrtljaji v minuti, v testnem primerku pa je bil sklopljen z dvosklopčnim sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki v skladu s pričakovanji poskrbi za hitro prestavljanje in skrbi za (pogojno) dinamičen značaj avtomobila. Dejstvo je, da se pogonski agregat kljub skromni delovni prostornini dobro peča z 1,6 tone žive teže avtomobila, čvrsto naravnano vzmetenje in neposreden krmilni mehanizem pa sta garancija, da se z Optimo lahko tudi po ovinkasti cesti lahko zapeljemo dinamično. Pa čeprav se pri hitrejšem vhodu čuti nekaj podkrmarjenja zaradi težkega nosu.

Poraba na testu se je vrtela okoli šestih litrov, kljub temu, da smo kar precej časa preživeli na avtocesti. Tam pride do izraza sedma prestava, ki omogoča “kruzanje” v območju razmeroma nizkih vrtljajev (2.300/min) in zanesljiv radarski tempomat, ki je morda le za odtenek preveč “alergičen” na “padalce”, ki se pred Optimo nenadoma znajdejo na voznem pasu. Manj uporaben je sistem LKAS, ki je neke vrste zametek Kiinega sistema avtonomne vožnje, a deluje le na določenih delih cest, sistem za prepoznavo prometnih znakov pa le-te brez težav prepozna, a njihove prepoznave ne kombinira s podatki navigacijskega sistema, zato so njegove informacije le pogojno uporabne. Na drugi strani zelo dobro igra naveza Idle Stop&Go in Auto Hold, ki olajša speljevanje v klanec in prispeva k nižji porabi goriva.

Zanimiva opcija, a za ljudi, ki želijo nekaj drugačnega

Kia Optima je dokaz, kako zelo so pri Kii na vseh področjih napredovali v zadnjih letih in predstavlja dostojno alternativo Passatu, Insignii, Octavii, Mazdi6 in tudi premium predstavnikom, ki stanejo tudi dvakratnik njene cene. Za 34 tisočakov ponuja veliko udobja, serijske opreme, všečno obliko in pridih posebnosti ali, če hočete, eksotike. Tudi zato, ker je le en pogonski agregat premalo za resno konkuriranje prej omenjenim.