Širše pnevmatike, širši dirkalniki in ocenjenih 1000 konjev: Formula ena sezone 2017 zveni po akciji, kot je že dolgo nismo doživeli. V primerjavi z lanskimi dirkalniki, naj bi bili novi na krog hitrejši tudi do tri sekunde. Nekateri menijo, da celo več. To seveda obljublja nove rekorde krogov na dirkališčih širom sveta. Novi dirkalniki naj bi bili ponovno ekstremni kot v dobrih časih razvoja aerodinamike okrog leta 2004. Toda tehnične spremembe prinašajo s seboj tudi občutno pomanjkljivost. Teža dirkalnika bo sedaj znašala najmanj 722 kilogramov, pri čem tukaj še niso upoštevane nove dimenzije pnevmatik. To je za 200 kilogramov večja teža dirkalnika kot v letu 1987, torej prvem turbo obdobju formule ena. In povrhu je formula ena dosegla še en "uspeh": dirkalniki kraljevega razreda motošporta bodo letos prvič težji od dirkalnikov serije IndyCar.

Nekaj pa moramo hibridnim dirkalnikom priznati. V zadevi zmogljivosti so tako pri dirkačih kot tudi navijačih izpolnili skrito željo. Najvišje hitrosti so medtem že dosegle nivo preteklih V10 raket, čeprav tudi s pomočjo sistema za prehitevanje DRS. V lanski sezoni so bili časi krogov na kvalifikacijah večkrat na nivoju "Downforce-pošasti" izpred dobrih deset let. V Bahrajnu je Lewis Hamilton premagal pole position rekord, ki ga je leta 2005 postavil Fernando Alonso – in to za več kot tri desetinke sekunde. Kljub temu pa se dirkači pritožujejo nad tem, da jih dirkalniki fizično ne obremenjujejo več tako kot v preteklosti.

"Ko sem prišel v formulo ena, so dirkalniki tehtali 600 kilogramov. Sedaj so 100 kilogramov težji," tako Hamilton, kateremu je teža dirkalnikov kljub hitrejšim časom krogov trn v peti. "To je zelo velika razlika. S 600 kilogrami so bili dirkalniki sijajni, bili so resnično hitri. Danes so dirkalniki enostavno super težki." Podobno zveni tudi kritika Fernanda Alonsa. Španec, ki je leta 2001 vstopil v formulo ena, spričo pretežkih dirkalnikov ne čuti več zahtevnosti, kot je to bil primer v preteklosti. "Prej si po desetih krogih potreboval dvourno masažo. Sedaj lahko dopelješ 150 krogov in se sploh ne spotiš," tako dvakratni svetovni prvak.

Medtem ko se dirkalniki na kvalifikacijah kljub večji teži pomikajo že na rekordnem nivoju, pa dirkače najbolj moti njihova zmogljivost oziroma forma na dirkah. Eden izmed ključnih dejavnikov je dejstvo, da od leta 2010 naprej ni več dovoljeno dodatno dolivanje goriva. Na začetku dirke so dirkalniki s 150 litri goriva občutno težji kot v času, na katere otožno zrejo Hamilton, Alonso in ostali dirkači. "Na dirki smo devet sekund počasnejši, kajti imamo ogromno goriva in tudi pnevmatike ne nudijo več toliko oprijema. Ti časi krogov so nesprejemljivi za dirkalnik formule ena," benti Alonso.

Letošnji dirkalniki formule ena bodo tehtali 722 kilogramov in bodo težji kot kdaj koli doslej. Celo aktualni dirkalniki ameriške serije IndyCar so s 714 kilogrami v konfiguraciji dirkališča (701 kilogram v konfiguraciji ovala) lažji  od kraljevega razreda motošporta. V preteklih letih je za občutno večjo težo dirkalnikov formule ena v prvi vrsti poskrbela hibridna tehnika. Najmanjša teža za V8 motorje s prostornino 2,4 litra je znašala nekoč 95 kilogramov. Tudi trilitrski V10 motorji, katere so konec leta 2005 nadomestili V8 motorji, so tehtali okrog 90 kilogramov. Od leta 2014 uvedene pogonske enote pa na tehtnico prinašajo 145 kilogramov. Iz leta 2013 na 2014 se je teža dirkalnika iz 642 kilogramov povečala na 691 kilogramov. Pred tem se je teža dirkalnika z V8 motorji  zaradi uvedbe sistema KERS povečala na prej omenjenih 642 kilogramov. Pred tem pa so dirkalniki skoraj 20 let konstantno tehtali okrog 600 kilogramov.

Najmanjša dovoljena teža dirkalnikov je bila prvotno uvedena s sezono 1961. Takrat so lahko dirkalniki tehtali 450 kilogramov. S časom so se povečevale prostornine motorjev, večje so postale pnevmatike in v formulo ena je našla svojo pot tudi aerodinamika. Leta 1966 so dirkalniki prvič tehtali 500 kilogramov. Skozi nenehno povečanje karoseriji dirkalnikov, se je teža do leta 1981 povečala na 585 kilogramov. Šele takrat so v motošport vstopili materiali iz ogljikovih vlaken, zaradi česar je teža dirkalnikov padla. Leta 1983 je bila za turbo dirkalnike predpisana najmanjša teža 540 kilogramov.

V letih 1987 in 1988 so varuhi pravil poskušali, da v boju proti turbo agregatom pomagajo brezupnim in podrejenim sesalnim motorjem. V tej luči so za dirkalnike s slednjimi motorji določili najmanjšo težo 500 kilogramov, medtem ko so lahko turbo dirkalniki še naprej tehtali 540 kilogramov. Potem ko so konec sezone 1988 turbo agregate odslovili iz formule ena, so dirkalniki do leta 1994 tehtali 500 kilogramov. Od 1995 naprej pa so prvič v skupno težo kalkulirali tudi težo dirkača, zaradi česar se je skupna teža povečala na 595 kilogramov. Ta vrednost naj bi veljala za mnoga leta, kajti kraljevi razred motošporta se je do leta 2008 gibal v območju 600 kilogramov. Toda potem so najprej prišle KERS baterije, pozneje pa še hibridne pogonske enote.