Trojanski radar je ranljiv

Trojanski radar je ranljiv
Novi trojanski relacijski radar je le še novi prispevek k polnjenju malhe nenasitne države, a ga je vsaj v teoriji moč enostavno prelisičiti.
na Googlu
Relacijski radar na avtocesti v zadnjih dveh tunelih proti Ljubljani je prvi tak pri nas. Gre za enostavno fiziko – prevožena pot v določenem času da tudi povprečno hitrost. In tudi sistem je silno enostaven, tako enostaven, da ga sprogramira vsak malce povprečen programer in ga s pomočjo parih web kamer tudi uspešno implementira. V praksi na začetku relacijskega merjenja kamere zaznajo avto, ki vstopi na odsek, softver zajame sliko, razbere kamero z OCR in jo zapiše v bazo skupaj z uro, ko je slika nastala. Čez pet kilometrov se zgodba ponovi in z drugo sliko dejansko dobi zelo natančen čas vožnje na znani razdalji in s tem povprečno hitrost.
Kot rečeno, mediji kaj dosti o sami tehnologiji za radarjem, razen ustrahovanja voznikov, niso pisali. Ste pa vsi, ki se vozite tam mimo, že nekaj časa lahko pozorni na črto in bel kvadratek takoj za tablami pred vstopom v predor, enako pa se zgodi tudi dobrih 500 metrov po zadnjem tunelu proti Ljubljani. Kamera je kalibrirana na kontrast, ki ga predstavlja beli kvadratek in ko avto tega »povozi«, se kamera aktivira, sledi pa ostalo kot smo že omenili zgoraj.
No, recimo, da ste nekaj kilometrov prehitri ali premalo pozorni, kaj lahko storite? Večina bi razmišljala povsem fizikalno – pač pelješ toliko počasneje, da se povprečna hitrost spusti. Nekaj jih predlaga celo obisk Trojan s pojedino krofov, a kot rečeno, radar je za izvozom za Trojane, tako da ta opcija odpade.

A sistem bi se vendarle dalo prelisičiti na silno enostaven način – to zgodbo vam razlagamo zgolj teoretično in hipotetično, lahko da tudi ne drži. Če v odsek pred tunelom vstopite obvezno čez enega od obeh pasov (vsak ima ta zloglasni kontrastni kvadratek), pa se vam na koncu odseka lahko »zgodi« manjša težava z avtomobilom, prevrne plastenka, karkoli, kar vam ogroža vožnjo, zato se v takih primerih vozniki umaknejo z vsemi štirimi smerniki na odstavni pas, da »uredijo« težavo. Prav na mestu, kjer so izstopne table s kamerami. In glej ga zlomka... Sistem bo čez nekaj minut vstop v segment izbrisal, ker je prišlo do napake. Kako? Ste na odstavnem pasu videli kvadratek? Kamero, nameščeno na tablah nad cesto? Se nam je zdelo, da ne. Od tu naprej sklepajte sami. Z dovolj ozkim avtomobilom lahko celo ravno v tistem trenutku zamenjate vozni in prehitevalni pas in po naključju zapeljete ravno med kontrastnima kvadratkoma na obeh pasovih. Tako govori teorija (s pomežikom).
Kaj so pravzaprav »uspeli« storiti s tem relacijskim radarjem? To, da lahko, kdor hoče, na tem odseku pelje celo 200 km/h (kar je roko na srce, debilno!), brez da ga sistem zazna. Ali bo 5 minut počival na odstavnem pasu ali uporabil zgornjo teorijo, pa je stvar vsakega posameznika in razuma in odgovornosti v prometu. Postavlja se tudi vprašanje, kaj je narobe s starimi dobrimi multanovami, ki še vedno veselo fotografirajo, nazadnje v smeri proti Trojanam. In še ena plat medalje. Glede na vse nedeljske voznike, pa "lastnike" prehitevalnega pasu in podobnih križev in težav slovenskih avtocest, je na tem odseku pravzaprav težko voziti kaj več od omejitev.
Po pameti!