Ni sporno, da je električni pogon precej bolj učinkovit kot tisti z motorji na notranje izgorevanje, prav tako naj bi bila elektrika tudi čista. Slednje seveda ne drži, saj je 76% svetovne elektrike proizvedene iz fosilnih goriv (plin, premog, nafta), pri čemer je pretvarjanje iz ene kemične oblike v drugo le še razlog za večjo izgubo in posledično onesnaženje.

Glavna težava že 100 let za električni avto so akumulatorji. Način shranjevanja pač ne omogoča zelo visoke gostote energijske vrednosti in izdelava akumulatorjev je visokotehnološki in kompleksen proces, ki pa, kar tako ali tako vemo, niti najmanj ni ekološki. A do zdaj so manjkale številke.

Švedski Okoljevarstveni raziskovalni inštitut je opravil študijo, ki sta jo naročila švedski Urad za promet in vozila in švedska Agencija za energetiko. Raziskovali so vpliv litij-ionskih baterij na okolje v njihovem življenjskem ciklu, pri tem so se posvetili tudi baterijam v električarjih.

Poročilo kaže, da proizvodnja akumulatorjev prinaša izjemno visoke emisije. Za vsako kilovatno uro kapacitete pri izdelavi nastane med 150 do 200 kilogrami CO2 že v tovarni. Če vzamemo na primer dva tipična električarja na trgu, BMW i3 s 30 kWh baterijo in Teslo S s 100 kWh, potem so številke zastrašujoče – približno 5,3 in 17,5 tone CO2. Če primerjate to z emisijami povprečnega avtomobila EURO5 z bencinskim motorjem, 120 gramov na kilometer, to znaša dobrih 150 tisoč kilometrov. Se pravi, vaš bencinski avtomobilček v 150 tisoč kilometrih naredi manj CO2 izpusta kot izdelava akumulatorja za Teslo S.

In spet smo pri baterijah, večni cokli razvoja.