Giulia Veloce predstavlja nekakšno zlato sredino ponudbe. Uvršča se pod strupeno 510-konjsko različico Qudrifoglio in nad klasične Giulie z manj zmogljivimi motorji, zato lahko zatrdimo, da gre za najbolj optimalno izbiro, da na cesti ne ostanete neopaženi. Giulia Veloce je oblikovno prava paša za oči, saj jo v tej različici dodatno nadgrajujejo 19-palčna platišča (spredaj 225 mm široke gume, zadaj 255 mm), opazno velik difuzor z dvojno izpušno cevjo, tu so tudi nekoliko spremenjeni odbijači in še bolj vpadljiva rdeča notranjost, kjer močno diši po prestižu, slednje pa prinaša oblikovno drznost, ki jo v tem trenutku premorejo le Italijani. Z različico Veloce so v notranjosti vgrajeni športno globoki sedeži, ki jih je mogoče s pomočjo elektrike pomikati različne položaje, trikrak volan z nastavitvijo višine in globine odlično sede v roke, niti najmanj pa niso moteče nadvse velike lopatke za ročno upravljanje s samodejnim menjalnikom. Namreč, različno od drže volana so te prstom povsem dosegljive in vsak trenutek uporabne. Verjetno je bil to namen takšne velikosti. Celotno dogajanje z informacijami je postavljeno na osrednje vozlišče zabavnega sistema AlfaTM Connect, ki ponudi znane sisteme, vključno s funkcijo digitalnega radijskega sprejemnika DAB (dodatek 330€), ne pa tudi s slovenskim jezikom. Ošvrkniti velja izbiro rahlo premajhnega zaslona, ko kamera na zadku predvaja ne ravno visoko ločljivo sliko. Tako kot ostale sestre se tudi Giulia Veloce ne more pohvaliti z obilico prostora na zadnji klopi, kajti prostora za kolena pri odraslih hitro zmanjka. Dodatnega prostora je veliko več v zadnjem delu (480 litrov), ko je potrebno naložiti prtljago ali morda otroški voziček, tovorjenje in prevoz večjih kosov pa bo onemogočila majhna odprtina.

A redko katera Alfa je bila rojena za takšne okuse. Milančanke so od nekdaj slovele po nastopaštvu in takšna je tudi novodobna Alfa Giulia, ki nas je očarala predvsem s predstavo na cesti. Po našem mnenju so Italijani ustvarili izjemen avto, ki postavlja lestvico voznih performans postavlja na zelo visoko mesto, ki jih dosegajo le redki. Testna Giulia Veloce je bila v našem primeru opremljena z dizelskim 2,2-litrskim 154-kilovatnim motorjem, ki mu serijsko pripada tudi štirikolesni pogon Q4. V osnovi gre za pogon na zadnji kolesni par, po potrebi pa se lahko 50 odstotkov moči prenese tudi na sprednja kolesa. Pri predstavi na cesti svoje dodajo aktivno vzmetenje in diferencial z omejenim zdrsom, ki sta del doplačljivega paketa Paket Super Performance AT (2750€). Tako teorija, a v praksi je Giulia nadvse fantastična. V zavoje zareže suvereno, brez nepotrebnih odstopanj, avto je kakopak miren, čeprav fizikalnih čudežev ne more presegati. Izjemno natančen in neposreden volanski mehanizem poskrbi, da voznik dobi dovolj povratnih informacij, k temu svoje dodajo še zmogljive zavore in dovolj velika zaloga moči ter navora s strani dizelskega motorja. Nadvse brezhibno in hitro delovanje izkaže 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki nudi možnost prestavljanja preko obvolanskih lopatic, a je njegova hitrost delovanja odvisna tudi od izbire programa vožnje DNA. Izbor dinamične vožnje prinaša nekaj sunkov pri prestavljanju in jasno precej trše blažilnike, a zagotavljamo, da je vožnja v klasičnem programu še zdaleč najboljša izbira. Vse deluje kot po maslu. A 2,2-litrski dizel ni najbolj varčen. Če nemški tekmeci postrežejo s precej zavidljivimi rezultati, se v našem primeru kljub trudu in Eco programu povprečje ni spustilo pod 7,5 litra. A nam ta podatek nikakor ni pokvaril zabave na zavitih cestah, kjer se navkljub 50-kilogramski dodatno obtežitvi zaradi pogona Q4 izkaže za zelo dinamičen avto, ki mu tudi šprintanje do stotice in še dlje ni tuje. Verjetno bi bila za potešitev vseh vozniških potreb, mogoče še boljša izbira dvolitrski bencinski turbak z 280 konji, ki je še v ponudbi Veloce, a  roko na srce, dizel nikakor ne razočara.

Avtomobilski posel je danes izjemno zapleten, kjer so v največji meri pomembne številke. Giuliji trenutno prodajne številke niso v največji ponos, pa bi za voljo odličnega izdelka morale biti. Vsi tisti, ki morda nameravajo posegati premium avtomobilih, velja na seznam za ogled uvrstiti tudi Giulio Veloce. Domnevamo, da je za stanje kakršno je, največja težava prav cena. Alfa Romeo je vstopila v nekoliko višji segment in temu primerna je cenovna politika, kakršno dosedanji kupci Alf ne najbolje prenašajo. Marchionnejev načrt je bil ob ponovnem rojstvu povsem drugačen, saj je računal na širši krog kupcev, kot ga je do sedaj imela ta znamka. A če primerjamo vsaj približno podoben nemški produkt, s primerljivo motorizacijo in naborom opreme, potem bo nakup italijanskega znanja lahko tudi cenejši.