Privržencem in ljubiteljem znamke, ki bi želeli nekaj več prostora za prtljago, tako v zadnjih letih ni ostalo drugega, da posežejo po “napihnjeni” različici modela 500 ali se podajo v bolj gospodarske vode, recimo z modelom Doblo. 

Toda ti časi so zdaj mimo, saj se je v družini z dobro znanim in nostalgijo vzbujajočim imenom Tipo, znašel tudi kombijevski predstavnik, ki ga Italijani tržijo pod imenom Sportts Wagon. Z njim pri Fiatu nagovarjajo predvsem kupce, ki jim je najomembnejše razmerje med ceno in velikostjo avtomobila, manj pa tiste, ki pri kombiju iščejo prestiž in najnovejše tehnične dosežke.

Fiatovim oblikovalcem je z enostavnimi rešitvami uspelo zasnovati in oblikovati všečen avtomobil, ki ga s sprednje strani zaznamuje velika rebrasta maska hladilnika, s spodnje strani zaokrožena s kromirano obrobo, z zadnje pa tridimenzionalno zasnovana svetila in zajeten zadnji odbijač. Stranska linija 4,57 metra dolgega vozila rahlo pada proti zadku, je pa zaradi kar zajetne dolžine v prtljažnik mogoče spraviti kar za 550 litrov krame.

V nottranjosti sicer najdemo precej trde plastike, ki pa vseeno daje zadosten vtis kakovosti, svoje pa doda tudi logična razporejenost stikal in merilnikov ter kakovosten volanski obroč. Na vrhu sredinske konzole je v slogu tablice vpet 7-palčni zaslon infozabavnega sistema, ki dobro služi svojemu namenu, se pa vseeno najde tudi kakšna pomanjkljivost, kot na primer ne povsem pretuhtana namestitev naslona za roko na sredinskem kanalu, ki je lahko na poti, ko je potrebno zategniti ročno zavoro. 

Sedeži so prikrojeni potrebam povprečno visokega predstavnika človeške rase, kar pomeni, da bodo tisti višjerasli vseeno prikrajšani za nekaj udobja, pa čeprav je voznikov sedež nastavljiv tudi v ledvenem delu.

Na cesti se Tipo kljub ne najnovejši zasnovi obnaša suvereno, k čemur precej pripomore tudi trdo nastavljeno vzmetenje in dovolj neposreden krmilni mehanizem, ki pa bi vseeno lahko postregel še z bolj natančnimi informacijami o stiku med pnevmatikami in podlago. Kljub temu se zdi vse skupaj precej rutinsko in dovolj udobno, pa tudi nivo hrupa med vožnjo je zmeren. Tudi pri avtocestni hitrosti. 

Prav tam se zdi, da pride najbolj do izraza 1,6-litrski dizelski Multijet, ki s svojimi 88 kW (120 KM) največje moči in 320 Nm navora skupaj s solidnim šeststopenjskim ročnim menjalnikom brez težav obvladuje 1.475 kilogramov težko vozilo. Na poti do Hungaroringa smo zabeležili povprečno porabo 5,8 litra na sto prevoženih kilometrov, kar je sicer ugodna vrednost, a precej nad iluzornih 3,9 litra, kolikor so pri Fiatu zapisali na uradnih podatkih. V določenih situacijah je moteče tudi delovanje sistema Start&Stop, ki pri zaustavitvi avtomobila sicer hitro ugasne motor, je pa težava pri ponovnem zagonu, saj traja vsaj sekundo, da se ponovno zažene, kar 

Kakorkoli obračamo, Tipo Sports Wagon je resen in dostojen tekmec v kombijevskem delu segmenta C, kljub temu pa težko tekmuje s tistimi predstavniki, ki cene ne prištevajo k svojim prodajnim adutom. Kljub temu, da premore bolj ali manj vse nujne asistenčne sisteme, mu manjka nekaj malega signalov, da tudi Fiat v tem segmentu želi nekaj več. 

Pri Italijanih smo vajeni, da njihovi avtomobili poskrbijo tudi za izlive čustev, toda Fiat Tipo SW je precej bolj avto za čiste ekonomične kalkulante, ki bodo v tipu vsekakor videl alternativo etabliranim predstavnikom, kot so Golf Variant, Astra Sports Tourer ali Kia Cee’d SW.