V iskanju malega in kompaktnega križanca, ki vendarle ni čisto plebejski, je Mini obvezna postaja. Že res, da po filozofiji matičnega podjetja od prve do zadnje črke sledi BMW-ju – tako z individualizacijo kot z cenami dodatkov.

Countryman iz generacije v generacijo raste, zdaj je dolg že 4,3, raste pa tudi v širino in višino. Skratka, kot se je slikovito izrazil naš kolega, ljubitelj Minijev – Countryman je najbolj neminijevski Mini vseh časov, čeprav oblikovne poteze vseeno nakazujejo brezpogojno pripadnost družini.

Skratka, Mini je kljub imenu velik navzven in še večji v notranjosti, sedenje spredaj pa čisto pripravno za dva odrasla osebka, medtem ko je prostora na zadnjih sedežih vendarle nekolimo manj, predvsem za tiste z daljšimi nogami, za glave pa ne bo težav niti tam zadaj. Za dodano uporabno vrednost Minija, ki se ne boji zaviti tja, kjer drugi obmolknejo, poskrbi še 450 litrov prtljažnika, več kot pri tuje znamkovnih konkurentih. Za vse, ki bi radi v Miniju prepeljali kako omaro, pa je dovolj podiranje sedežev.

Osrednja točka voznikovega prostora so seveda spet merilniki in velik sredinski zaslon, obdan z barvnim okroglim obročem, ki ves čas z barvami sporoča to ali ono, tudi iDrive pa je najnovejše generacije z nekaj izboljšanimi funkcijami, med katerimi je zdaj tudi občutljivost zaslona na dotik, a ljubitelji klasične bavarskosti bodo ostali pri vrtljivem gumbu na sredi med sedežema.

Sama notranjost Countrymana verno sledi svoji ceni – usnje, vzorec v bleščeči plastiki, krom, pilotski gumbi, skratka – vesoljska ladja, namenjena predvsem mlajši generaciji in mladim po umu. Vsa ostala logika je prenešena iz BMW-ja, kar je dobro.

Countryman bi bil Cooper S, če ne bi bil Cooper SD. Zanimiv stavek, ki veliko britansko malo beštijo pospremi z dvolitrskim dizlom, ki premore kar 140 kW (190 KM) in norih 400 Nm navora, v praksi to pomeni, da je Countryman tudi presneto vroča “kombilimuzina” in se ne bo ustrašil civilno cestnih navitih mačkov tipa Clio RS. In to Mini, dizel in tank. Motorju je stregla športno naravnana osemstopenjska avtomatika, smo pa pogrešali prestavljanje na volanu. Kakorkoli že, s to obilico moči je Countryman lahko zelo varčna (okoli šestih litrov in pol) stvar, lahko pa zelo športna, z dizelsko porabo nekaj nad 10 litrov. Večino zaloge moči pri Countrymanu tako ali tako ne boste izrabili, je pa lepo, da je na voljo, kadar je potrebno prehiteti tudi na krajši razdalji.

Dodajte še suvereno podvozje in štirikolesni pogon, pa dobimo zelo netipičen Mini, ki ljubi slabše podlage in je pripravljen odgovoriti na vsako “GT provokacijo”. In kot rečeno – Mini Countryman je GT SUV. Že res, da se lahko pri motorizaciji ustavimo pri precej manj navitih mlinčkih, ki bodo tankec prav tako spodobno premikali in spregledamo marsikater oblikovni ali umetniški dodatek, šele takrat bo cena blizu racionalne, drugače pa boste za osnovnega Podeželana Copper SD odšteli 36.850 in za primerek z našega testa z vsemi dodatki kar 50.503 evre. Že osnovna cena spomni na večje in čistokrvne SUV-je, s končno ceno pa veselo pleše okoli premium križancev.