Pri zunanjosti BMW-jeva Petica tako ali tako ni delala velikih preskokov, klasična podoba nosu z optiko luči nove generacije in nič kaj drugačen zadek z morda optično bolj položnim zaključkom, kjer se na dnu odbijača kot del paketa M Sport boči še ... hm ... recimo temu, difuzor z dvema petkotnima zaključkoma izpuha. Tu je še BMW-jev paket individual s kromirano škrgo spredaj, svoje pa  podobi dodata še temno modra kovinska barva in 20-palčna kolesa.

Navzven klasična podoba seveda z vsako generacijo prinaša nove tehnične izboljšave že tako pri vrhu postavljenih dosežkov. Med drugim je z novo platformo Petica shujšala za dobrih 100 kilogramov, kar se pozna pri odzivnosti in vodljivosti – shujševalna kura je zajela tudi vrata prtljažnika, ki so aluminijasta.

V prtljažnem prostoru, pa začnimo enkrat zadaj, je točno to, kar več ljudi potrebuje za delo, prosti čas in počitnice in to v številnih formah. Prtljažnik zdaj meri 570 litrov, deset več kot pri predhodniku, zavoljo prihranka pri teži pa so nosilnost dvignili kar za 120 kilogramov na 730 kilogramov, pri podiranju sedežev pa dobimo zelo uporabnih 1920 litrov s povsem ravnim dnom.

Notranjost družinskega karavana je prav tako nagnjena k tradiciji, pri čemer je treba Bavarcem dati globok poklon, ko gre za združljivost estetike, barv, uporabnosti in klasike. Kombinacija belega usnja, črne armaturke in aluminija ter pol lakiranega lesa je brez dvoma ena najlepših, ne samo pri Petici. Prihodnost se pozna predvsem v tem, da so se klasični merilniki umaknili zaslonu (na katerem pa so še vedno nalepljeni kromirani elementi), ki glede na režim vožnje (šport, confort in eco pro) spremeni svojo podobo. Kot zanimivost, kdaj ste prvič pomislili, da bi lahko doseg v kilometrih pisal kar pri merilniku goriva? No, pri BMW-ju so. Na sredinski konzoli je na vrhu nova generacija iDrive, ki ponuja vse vrste povezljivosti, za odprta usta pa seveda poskrbi nova generacija ključa z zaslonom, s katerim lahko na daljavo upravljamo nekaj parametrov, od prednastavljanja gretja do famoznega pomikanja vozila naprej in nazaj. Zakaj je to predvsem zanimivo in manj uporabno, smo pri Petici že pisali.

Tudi klimatska naprava se je zdaj »podigitalizirala« in se upravlja na zaslonu, ki ima celo nekaj reliefa, v opremi pa najdemo tudi dišavnik z dvema dišavama. Ni kaj, prav prijeten vonj se razleže po Petici, ko se usedemo vanjo.

Ko gre za elektronska pomagala, je Petica pri vrhu. V dneh testiranj smo se imeli čas posvetiti nekaj zares naprednim igračam, ki so v premium razredu nuja tudi pri konkurenci. Za začetek je tu nočni pogled, ki z nekaj kontrasta temo pretvori v vidno. Zanimivo je opazovati najbolj vroče površine pri mimovozečih avtomobilih, te so zavore, gume in motor, v garažni hiši na primer vidimo, kdo je parkiran sveže in kdo že dlje časa, namenjena pa je ta pogruntavščina prvenstveno seveda varnosti – pešce, ki se gibljejo v smeri, ki bi se lahko križala s smerjo našega vozila, obarva rumeno. No, minus gre IR pogledu le zato, ker kaj hitro povsem prevzame pogled in pozornost voznika.

K temu dodajmo aktivni tempomat in aktivno spremljanje pasov – v praksi to prinese polavtomatsko vožnjo – sicer se vožnji od Celja do Ljubljane, pri kateri mora voznik vendarle držati roko na volanu, četudi zelo nežno, še ne more reči avtomatska, niti sistem temu ni namenjen, a aktivno prijeti volan le pri nekaj prehitevanjih, je še kako impresivna stvar, sploh, ko enega dolgih ovinkov na trojanskem odseku avto odpelje v temi in dežju brezhibno. Da boste v štartu pokopali idejo preseliti se na zadnje sedeže in zadremati, poleg držanja volana poskrbi tudi opozorilnik – sekundo potem, ko je navor na senzor premajhen – beri – ste volan spustili iz rok, ta začne opozarjati na merilnikih in tudi na projecirnem zaslonu, ki je iz modela v model boljši in zdaj tudi že precej pisan. Edini asistenčni sistem, ki ga lahko mirne duše preskočimo, je prepoznavanje prometnih znakov. Da je omejitev na avtocesti 50, pač ni nekaj, čemur bi lahko rekli zanimivost. Nekaj podobnega velja za prepoznavanje kretenj – kaže na tehnično avantgardnost znamke, ni pa to nekaj, kar bi, razen za impresioniranje kolegov, uporabljali na redni bazi.

Spet, dodajmo še parkirnega pomočnika – sistem s pomočjo štirih kamer tako prepričljivo povzema in krivi okolico, da smo deležni pravega 3D pogleda na avto z vseh možnih kotov – še ena reč, pri kateri bodo avto firbci samo strmeli.

Pod motornim pokrovom je bil 3-litrski vrstni šestvaljni turbodizel s 195 kW (265 KM) in 620 Nm navora je dovolj, da z osemstopenjsko avtomatiko petmetrsko in 1,7 tone težko beštijo do stotice izstreli v 5,6 sekunde. In kar je najlepše, to svojo »sposobnost« tako zelo dobro skriva, da je presenečenje, ko prvič zares pohodite plin, kar precejšnje. Tu se družinski karavan zahvaljujoč še izvrstnemu adaptivnemu vzmetenju spremeni v pravi mali dirkalnik. In ja, reč skriva tudi launch control – delni izklop ESC, menjalnik v športni način, zavora in stopalka za plin in izstrelitev je zagotovljena. Sistem vso moč, čeprav je naša Petica imela štirikolesni xDrive, prestavil na zadnja kolesa – pospeševanje je tako videti brutalno tudi od zunaj.

Skozi ovinke se Petica pelje suvereno, čeprav je inputa izpod koles malce več na strani sterilnosti, glajenje neravnin pa je zaradi aktivnega sodelovanja komponent tako ali tako – zračno blazinsko. Seveda Petici bolj pašejo dolge ture nemških avtocest kot polaganje ovinkov, a brani se jih ne, xDrive pa zagotavlja dolgo predvidljivo obnašanje, tako da do mejnih točk, ko za športno vožnjo zahteva tudi nekaj predznanja voznika, ne boste zlahka prišli.

Povejmo še kako o porabi – tudi tu Petica pri svoji moči motorja prepriča – z zelo umirjeno vožnjo je mogoč tudi kak deci pod osmimi litri, pri precej dinamični vožnji pa se premikamo nekje malo pod devetimi litri.

Tak plemenit voz seveda ni poceni – cena osnovnega 530d xDrive Touring se začne pri 71.850 evrih, z vsemi dodatki in sistemi in bonbončki pa 108.968 evrov. A Petica – prepriča.