Čeprav Martin Brundle ni več aktiven v formuli ena, pa je njegova strast do tega športa ostala nespremenjena. To 58-letnega Britanca ne dela za enega izmed najboljši komentatorjev kraljevega razreda motošporta, temveč tudi za zaskrbljenega opazovalca zadnjih trendov. Nekdanji dirkač med ekipami in novimi lastniki formule ena Liberty Media čuti veliko naelektrenosti. Brundle Chase Careya, Seana Bratchesa in Rossa Brawna šaljivo imenuje 'tri svete kralje', torej imetnike moči, ki nadaljujejo delo dolgoletnega diktatorja formule ena Bernieja Ecclestonea. Brundle je v svoji kolumni za britanski Sky povedal: "Ta trojica je predstavila šablono za prihodnost formule ena v pogledu dirkalnika in proračuna in velike ekipe s tem niso zadovoljne, ker spoznavajo, kako jim izginjajo markantne prednosti."

Brundle nadaljuje: "Ozkosrčni šefi ekip me zelo nervirajo in lahko trdim, da sem nad njihovim ravnanjem osupel. V prvi vrsti so odločeni, da svojo ekipo vodijo do zmage, zato jim je vseeno, kar se lahko zgodi z našim športom. Zadnji šef ekipe, ki se je zares zavzemal za to, da se naš šport izboljša, je bil Martin Whitmarsh iz McLarna in vsi vemo, kaj se je zgodilo z njim. Nujno je potrebno, da ekipe zavarujemo pred lastnim početjem. Kajti očitne ne dojamejo, da krhko polje samo 20-ih zelo dragih dirkalnikov, ki nastopajo v različnih razredih, lahko vodi le do izumrtja. Imeti bi morali 24 dirkalnikov dvanajstih ekip, ki bi bili podobno močni in da bi vseh dvanajst ekip prigospodarilo toliko denarja, da bi lahko zdravo poslovale. Danes imamo v sistemu dovolj denarja, da bi lahko to omogočili."

Brundle postaja konkretnejši: "To lahko še poenostavim. Dajte nam 24 konkurenčnih dirkalnikov, ki bodo že na štartni vrsti izgledali hitri in agresivni, ki bodo zelo bučni, za volani pa bodo sedeli najhitrejši in najbolj korajžni dirkači. Takrat bomo hitro imeli polne tribune navijačev in veliko gledalcev pred televizijskimi sprejemniki. Tačas imamo v formuli ena zares vse potrebne dodatke, zato se sprašujem, zakaj jih ne uporabimo? Odkar je Bernie Ecclestone izgubil dolgoletnega spremljevalca in predsednika FIA Maxa Mosleya, so zame ekipe in proizvajalci avtomobilov dobili preveliko moč. Kot rezultat imamo danes formulo ena, ki v medijskem, športnem in tehničnem svetu premalo skrbi, da bi bili ljudje privezani na stole."

"Nujno bi morali najti okvirne pogoje, ki bi ekipam omogočile približno enake možnosti. Potrebujemo finančni okvir, ki bo vodil do tega, da bodo v dirkalnikih sedeli najhitrejši in ne najbogatejši mladi dirkači. Poleg tega potrebujemo pametno mešanico med zgodovinskimi prizorišči in dramatičnimi novimi dirkališči. In sicer s pristojbinami in cenami vstopnic, ki so upravičene. Zame je največji nesmisel ta, da porabimo milijarde za dirkalnike, ki so po devetih mesecih zastareli. Denar se porablja za dele sistema motorja, katere niti dirkači ne razumejo, da ne omenim novinarje ali navijače. Imamo zelo občutljive dirkalnike, ki dirkačem ne omogočijo, da se dovolj približajo tekmecu, da bi tvegali prehitevalni manever."

"Če bomo lahko izdelali temelj iz zdravega človeškega razuma, potem bomo lahko videli, kdo bo želel pri tem sodelovati. Ekipa zelo dobro vedo, kakšna katastrofa je v preteklosti doletela ameriški motošport, ko so uvedli cepitev serij. Proizvajalci in ekipe imajo vso znanje, da izdelajo dober dirkalnik formule ena, toda niso promotorji dirkališč, niso specialisti za medije in prav tako niso športni organ, ki že 67 let poganjajo vztrajnik formule ena."

Na koncu pa Brundle še doda: "Ali bi si želel nek vrhunski menedžer nositi sledečo nalepko 'Jaz se ta, ki je iz formule ena spodil Mercedes ali Ferrari, ker se ekipi nista strinjali z nobenim pravilnikom, ki jim ne bi omogočil nobene jasne prednosti.' In potem bosta lahko zaslužka lačnim delničarjem pojasnili, zakaj sta preprečili nova pravila, ki bi iz formule ena naredila stroj za dobiček. Ne, to me zares zelo frustrira. Imamo vse dodatke, da bi lahko dobili novo, dramatično in sijajno formulo ena. Ampak ego in pohlep ovirata, da bo formula ena ubrala prav to pot. In če si pogledam, kje se trenutno nahajamo, potem so pogajanja Brexita v primerjavi s formulo ena družabno srečanje sorodnih duš."

Seveda se lahko v veliki meri strinjamo z zaskrbljenostjo Brundla, toda na drugi strani je potrebno dodati, da gre pri formuli ena za najvišji razred motošporta, torej za kraljico dirkanja. In če bi v njo uvedli nekakšno uravnilovko, kje je potem tekmovalnost v razvoju? Inženirji bi v neki meri postali le še navadni risarji in ne bi strmeli k temu, da izdelajo nekaj boljšega kot tekmec. Naj mi bo dovoljena še primerjava z ostalimi športnimi zvrstmi. Vzemimo nogometno ligo prvakov. Sicer se (tako kot v primeru Maribora) dogajajo izjeme, da se v njo uvrsti "eksotična" ekipa, toda v glavnem se tam nahajajo finančno močne in zveneče ekipe, v katerih igrajo nogometaši, katerih vrednost presega tudi 200 milijonov evrov. Vzemimo še na primer ameriško košarkarsko ligo NBA, kjer je izenačenost ekip sicer večja, toda vse ekipe upravljajo z ogromnimi proračuni, zato si lahko skoraj vse privoščijo drage igralce.

Če je tako, kot trdi Brundle, da je v sistemu formule ena dovolj denarja, potem bi bilo prav, da se ekipam izven najboljše trojice dodelijo večje vsote – navajam le kot predlog. S tem bi lahko tudi te ekipe zaposlovale boljše strokovnjake in posledično s tem izdelale konkurenčne dirkalnike. Formula ena pa bi še naprej ohranila status kraljice motošporta. Vse drugo bi zame vodilo le do tega, da bi imeli nekakšno enotno dirkalno serijo po vzoru GP3 ali F2, kjer je veliko standardiziranih delov.