Kot so pokazale analize po dirki, naj bi imel Mercedes ključno prednost pred Ferrarijem v porabi goriva. Današnja F1 je namreč postala zelo kompleksna in ena od zadev, s katero se morajo med dirko ukvarjati dirkači, je poraba goriva. Kot vemo, je zgornja meja porabe predpisana, dolivanj med dirko ni, kar pomeni da mora dirkač do ciljne črte priti z natančno določenim številom litrov goriva.  Med dirko porabo goriva natančno spremljajo analitiki vsake ekipe, kamor se vsako sekundo prenese ogromno število podatkov, ki jih zaznajo številni senzorji na dirkalniku. Informacije, naj varčuje z gorivom pa ne sliši rad nihče od dirkačev. Takrat se dirkanje spremeni v varčevalno vožnjo, po navodilih iz boksov in z nastavitvami režima motorja in ostalih sistemov, da je poraba goriva ravno dovolj velika za dosego cilja, ki si ga je ekipa zadala. Konkretno se je to na zadnji dirki zgodilo Vettlu in Raikkonenu, ki sta na polno lahko vozila samo prvih nekaj krogov ter zadnjih 10. Gledalci teh podatkov med dirko nimamo in potem se zdi, da Raikkonen s Ferrarijem ne more ubežati Verstappnu, v resnici pa mora spremeniti režim delovanja motorja in po sistemu ´Lift and Coast´ vozit toliko hitro, da ostane pred njim in hkrati ne porabi preveč goriva.  Vloga, ki dirkaču ni zapisana v DNA. Podatki o porabljenem gorivu na dirki v Abu Dhabiju kažejo, da je Mercedes porabil 89kg bencina (120l), Ferrari pa 101kg (136l) bencina.  Te številke se pretvorijo v 0,3s zaostanka na krog za Ferrari zaradi večje teže.  In ravno to je področje, kjer je Mercedes nadvladal predvsem Ferrari, pa tudi Renault v letošnji sezoni. Pri rdečih moč motorja že davno ni več vprašljiva. Težava je v tem, da moči zaradi omejitev pri porabi goriva ne morejo izkoristiti v polnosti skozi celotno dirko. Učinkovitost motorja z notranjim zgorevanjem pri Mercedesu je namreč že okoli 50%, to pa je številka, ki je bila v letošnji sezoni nedosegljiva drugim proizvajalcem.