Michael Schumacher in Mika Hakkinen sta v formuli ena pustila veliki pečat, čeprav le kratko obdobje. Tri leta  - med 1998 in 2000 – so njuni dvoboji navduševali svet kraljevega razreda motošporta. Schumi proti Hakkinenu, Ferrari proti McLaren Mercedesu, rdeči proti srebrnim – šlo je vedno za dvoboj nasprotij. Na eni strani "stroj za zmagovanje" Schumi pri čustvenih Italijanih, na drugi strani pa simpatičen Finec v službi racionalne nemško-britanske naveze.

Dvoboji med Schumacherjem in Hakkinenom niso ostali le v dobrem spominu navijačev. Poskrbeli so tudi za največje spoštovanjem med obema protagonistoma. "Obstajali so mnogi zelo dobri dirkači s predanostjo, disciplino in pripravljenostjo na žrtvovanje. Ayrton je spadal med najboljše. Toda večni status številke ena bi podelil svojemu največjemu tekmecu Michaelu Schumacherju," je v pogovoru za kolege iz 'ramp.space' povedal simpatični Hakkinen.

Finec je v svojem aktivnem času dirkal proti nekaterim največjim dirkačem vseh časov, med drugim Alainu Prostu, Nigelu Mansellu, Gerhardu Bergerju in Damonu Hillu. Poleg tega je bil Finec v svojem prvem letu pri McLarnu leta 1993 moštveni kolega nepozabnega Ayrtona Senne. Sprva je bil Hakkinen v ekipi le kot testni dirkač, toda potem ko se je ekipa ločila od Michaela Andrettija, je Hakkinen v Estorilu napredoval v drugega dirkača moštva.

Že na prvih kvalifikacijah je Hakkinen ob vsesplošnem začudenju postavil boljši čas kot Senna. Finec je zasedel tretje mesto, neposredno za Williamsovim dvojcem Prosta in Hilla. Senna je zasedel šele četrto mesto. Po kvalifikacijah je Brazilec nagovoril svojega novega moštvenega kolega in je hotel izvedeti, kako mu je to sploh uspelo. Hakkinen mu je odgovoril z legendarnimi besedami: "Balls Ayrton, balls."