No, Swift je prej ronin, malce izgubljen samuraj, sploh zato, ker je znamka in njihov malček neko pol preteklo obdobje izgubila svojo ostrino in nastop. Novi Swift je zato popolno presenečenje, suveren, tehnično konkurenčen in zabaven za vožnjo.

V novem Swiftu so še vedno jasno vidne poteze predhodnika, a je sam avto s svojimi podrejenimi blatniki z lučmi in izrazito zaključenimi robovi na zadku zelo prepoznaven med sebi enakimi, čeprav morda rahlo spominja tudi na Minija, nenazadnje pokončna in ravna sprednja šipa vozniku in sopotniku spredaj daje malce nenavaden občutek. S črnim vložkom na zadnjem stebričku pusti silhueta vtis plavajoče strehe, v okvir zadnjih vrat skriti kljuki pa mogoče namigneta na trivratno podobo.

S podvozjem, ki je razpeto kar na 2,5 metra, je malček dovolj udoben celo za štiri velike osebe. Preseneti tudi sama izdelava in materiali v notranjosti. Nekaj je sicer tipične japonske plastike, a voznikovo okolje in sama ergonomija sta zelo dobri – sploh, ker pri teh malčkih ni ravno samoumevno, da je »zaslonizacija« sredinske konzole in merilnikov prioriteta. Dovolj izvirni so tudi gumbi klimatske naprave z zaslončki, edino tempomat in pomikanje po menijih na volanu bi lahko imelo kanček več oblikovalske domišljije.

3,8-metrski malček vendarle ima nekaj prostorskih kompromisov, prtljažnik meri 265 litrov, s podiranjem sedežev pa nastane nekaj dodatnega prostora, vendar dno ni povsem ravno.

Navduši tudi litrski 3-valjni mlinček, podprt s turbom, ki razvije 82 kW (112 KM) in 170 Nm. Sicer ima avto le petstopenjski ročni menjalnik (na voljo je tudi šeststopenjska avtomatika), a je Swift s težo več kot 100 kilogramov pod tono presneto živ, odziven in okreten. 10,6 sekunde do sto se ne sliši kot neka raketna izvedba, a verjemite, tako zabavnega malčka že dolgo nismo vozili, sploh, ker živemu motorju parira tudi dobro uravnoteženo podvozje. Sicer se avto tu in tam malce neprijetno nagne, a čez ovinke leti suvereno, da je tudi nadpovprečno zanimiva igračka. K temu dodajmo, da boste porabo težko spravili čez 6 litrov na 100 kilometrov.

Dodajmo, da je v tej izvedbi Swift tudi hibrid, a tistih nekaj elektrončkov shranjevanja, ki pomagajo bencinskemu motorju, pravzaprav niti ni toliko opaznih, podobno kot i-Loop pri Mazdah.

Kot pri Vitari tudi Swift predvsem gledano na svoj razred kar navduši s tehniko – ima radarski tempomat, sistem proti naletu, ki tu in tam vidi tudi duhove, kar je pravzaprav bil edini pravi minus na testu – ko sredi vožnje sistem začenja panično opozarjati na nalet, pred vami pa ni žive duše, infotainment pa je tako ali tako up-to-date in parira tudi najbolj naprednim sistemom v zelo zelo dražjih avtomobilih.

Z opremo, ki jo ima na krovu, ki je nekateri konkurenti niti nimajo, je za 15.550 evrov mali Swift presenetljivo veliko avtomobila. Samuraji se vračajo in prav je, da se jih drugi bojijo.