Tako je v sezoni 2017 FIA izdala več kot 40 novih direktiv tehničnega pravilnika na podlagi moštvenih zahtevkov. Zadnja lanska direktiva, ki je bil izdana 12.12.2017, nosi številko 44, in je še posebej zanimiva, saj bo imela precejšen vpliv na razvoj šasij letnika 2018. Zakrivil jo je Ferrari, ki je sredi lanskega oktobra zahteval dopolnitev tehničnega pravilnika v  tistem delu,  ki govori o nedovoljenih aktivnih ali pasivnih sistemih, ki vplivajo na višino med šasijo in tlemi, z natančnejše določenimi omejitvami.  Spomnimo se, že na začetku sezone je bilo veliko govora o nekaterih pogruntavščinah, ki so jih ali naj bi jih uporabljala vodilna moštva, kot so skriti tretji element prednjega ali zadnjega vzmetenja, felksibilna krilca ali fleksibilno dno, vse z namenom prilagajanja višine dirkalnika od tal. Ko je Ferrari moral spremeniti vpetje dna dirkalnika, da ni bilo več dvoma o nedovoljeni prednosti , ta tematika ni bila več aktualna, do oktobrske zahteve iz Maranella.  Povod je bil sum, da predvsem Mercedes, pa tudi Red Bull uporabljajta nedovoljen sistem prednjega vzmetenja. To naj bi bilo očitno predvsem v počasnih in srednjih ovinkih, ko se z geometrijo prednjega vzmetenja spreminja oddaljenost od tal prednjega dela.  Pravilnik je sedaj natančnejši. Ne samo  da ne sme biti povezave med volanskim mehanizmom in oddaljenostjo od tal,  višina dirkalnika pa se ne sme spreminjati med pospeševanji in zaviranji, po novem je določeno tudi, da se višina dirkalnika s poravnanim volanom ne sme spremeniti za več kot 5mm, ko je volan v eni ali drugi skrajni legi. Če vemo, da je sprednje krilce približno 25mm od asfalta, je 5mm tolerance veliko. Razlog verjetno tiči v tem, da je direktiva prišla relativno pozno, saj so moštva že precej daleč z razvojem novih dirkalnikov, take spremembe pa lahko močno vplivajo na cel koncept.