4 metre in pol dolga kombilimuzina je v svoji deseti generaciji posegla po specifičnem, malodane vesoljskem videzu. Predvsem pa je to zelo specifičen Hondin videz, ki bo morda koga celo prestrašil, a kot celota je Civic tudi tokrat posrečen in izstopa med svojo konkurenco, le nekaj malega privrženca japonskega oblikovanja morate najti v vas.

Avantgardni dizajn je moč najti tudi v notranjosti, je pa zdaj precej bolj umirjen in skladen kot pri deveti generaciji. Digitalni merilniki pred voznikom, velik centralni infotainment, dovolj odlagalnih mest in specifično oblikovana sredinska konzola s prestavno ročico, pod katero je še dodaten prostor, ki pa je, roko na srce, težje dosegljiv, to je na kratko povzeto dogajanje okoli voznika. Precej boljša je tudi ergonomija, sedenje je odlično, le drugi USB vmesnik pod naslonjalom za roko, je tako dobro skrit, da ga boste prvič ugledali le pri dobri dnevni svetlobi.

Infotainment ima simpatično grafiko, le osnovni sklopi, ki so skriti v levem robu, so malce slabše odzivni. Na srečo so vsaj pri Hondi klimatsko napravo zaenkrat obdržali izven zaslona.

Zadnji sedeži so dimenziji avtomobila primerni in pri višjih želijo nekaj potrpljenja s koleni, čisto v zadku pa je 478 litrov prtljažnika, povečljivega do 1267 litrov, pač v skladu s petvratnim poslanstvom.

A bistveno vprašanje pri celotni zgodbi je seveda motor. Je manj kot 1000 kubikov v treh valjih dovolj za 1275-kilogramsko vozilce? Podprt s turbopolnilnikom in neposrednim vbrizgom in optimiziran od prvega do zadnjega vrtljaja daje od sebe 95 kW ali 129 konjičev in 200 Nm navora. Odgovor je seveda – več kot dovolj.

Številke njegovo živahnost malce skrivajo – 10,4 sekunde do stotice, a verjemite na besedo, s šeststopenjskim menjalnikom in dolgimi višjimi prestavami je reč v spodnjih hitrostih neverjetno živa, na avtocesti pa zelo umirjena in z nizko porabo. Svoje doda še odlična zvočna izolacija in morda se vam bo na trenutke zdelo, da pod motornim pokrovom sploh ni motorja.

Za vse, ki bi vendarle radi izkusili več japonske strupenosti, je tu 1,5-litrski štirivaljnik s 182 konjiči, ki uporablja isto filozofijo mirne in nizke porabe pri višjih hitrostih, le da je »tam spodaj« še veliko bolj živ. A gremo nazaj k malemu mlinčku – porabo se da spraviti tudi do šestih litrov, z veliko dinamike pa se giblje tam okoli osmice. Ker je tam spredaj nekaj manj motorja in posledično teže, je »tamali« Civic tudi za spoznanje bolj gibčen, svoje pa k temu doda neposredni volanski mehanizem in malodane filigransko vzmetenje. Tiho in umirjeno na dolgih potovanjih in dolgo predvidljivo in obvladljivo, ko se nam zahoče igranja med ovinki.

Tretji nivo opreme prinaša večino asistenčnih dodatkov, od nadzora vožnje po pasu, do samodejnega zaviranja.

Elegance osnovnim zadevam doda še reči kot so dodatno zatemnjena zadnja stekla, usnjen volan in aluminijaste stopalke, dvopodročno klimo, vzvratno kamero, Hondin infotainment z sedempalčnim zaslonom in povezljivostjo Connect, dva USB vhoda (od tega je prvi tam spredaj pri nogah dejansko dosegljiv le na kolenih na pragu pri stoječem vozilu, zato bo služil kot stalni izvor kabla za napajanje mobilnika), vse skupaj pa je postavljeno na 17-palčna kolesa z gumami širine 235 mm.

Za vse skupaj je potrebno odšteti 22.450 evrov, pri čemer vam pri Hondi takoj dajo 2000 evrov akcijskega popusta. Za tehnično dovršenega Japonca z odličnim motorjem več kot spodobna cena.