Hyundai je modelu i30 lani namenil novo prenovo, ki se tokrat kaže v najboljši možni luči. Po petvratnem kombilimuzinskem modelu, ki napada predvsem Golfove kupce, je z nekaj mesečnim zamikom na trg pripeljal še karavan, ki z lahkoto pridobiva nove kupce. Teh bo na letni osnovi okrog tristo. Kot prvo so Hyundaijevi oblikovalci našli odličen recept za zunanjo obliko, ki brez dvoma opozori nase, svoj del privlačnosti pa k temu primakne še urejena potniška kabina oziroma njen ogromen prtljažni prostor v zadnjem delu. Tega je samo v osnovi za nekaj več kot 600 litrov, s preklopom naslona zadnje klopi, ki vzame le nekaj potez uporabnika, pa se ustvari ravno dno vse do sprednjih dveh sedežev in s tem kar 1650 litrov. Še najbolj zanimiv za uporabnika za je globok odlagalni prostor, del dvojnega dna, v katerega lahko uporabnik poskrije številne drobnarije, da so tako skrite očem radovednežev, hkrati pa poskrbijo, da se ti med vožnjo ne premetavajo sem ter tja. Namreč, i30 Wagon nima na voljo vodil in mrež za pritrjevanje. Obenem niso pozabili niti na kljukice za vrečke iz trgovin in primerno osvetlitev. Zmoti le dejstvo, da se prtljažna vrata odpirajo malenkost prenizko. Kar se tiče zunanjih dimenzij, velja tudi dejstvo, da je karavan kar za 24,5 cm daljši od petvratne kombilimuzinske verzije, medtem ko je medosna razdalja enaka pri obeh in znaša 2,65 metra.

Pri obeh karavanih je bil v osnovi pogon enak. 1,6-litrski štirivaljni dizel je pri enemu razvijal 81 kilovatov (110 KM), pri drugemu pa okroglih 100 kW oziroma 136 konjskih moči. V obeh primerih je zaloga navora povsem enaka. 280 Nm med 1500 in 2500 vrtljajih. To so številke na papirju. Kako pa je razliko opaziti v praksi? Že šibkejši i30 wagon ponudi dovolj dinamike, a ga morda za malenkost zmanjka pri avtocestnih klancih oziroma, ko se odločimo za prehitevanje. Temu je pripet šeststopenjski ročni menjalnik, ki hkrati posredno skrbi bolj ugodno porabo. Z njim je možno dosegati povprečje, ki se giblje okrog 5 litrov. Pri 100-kilovatni verziji je zgodba vendarle malce spremenjena, saj štirivaljni dizel sodeluje v kombinaciji z novim sedemstopenjskim dvosklopčnim samodejnim menjalnikom, ki je podlaga za udobno vožnjo,brez sunkov in optimalno izračunanimi prestavnimi razmerji. Sopihanja pri vožnji v klanec je manj, z njim je brez težav možno dosegati zelo visoke hitrosti, medtem ko je poraba goriva za dober liter višja. Vredno je razmisliti o tej možnosti, saj je avtomatika tehnološko postavljena na zelo visok nivo. Skupni imenovalec obema je tudi dobra predstava na cesti, ki se v pravi luči pokaže tako avtocesti, kot na zavitih cestah, kjer se občuti nekoliko trše vzmetenje in s tem povezan kak sunek z dotrajane asfaltne podlage. 

Potniška kabina je pri vseh do potankosti enaka. Izjema je le menjalna ročica. Hyundai i30 se v prenovljeni podobi lahko pohvali s kakovostnimi materiali v notranjosti, opazno izboljšana je zvočna izolacija kabine, multimedijski sistem z 8-palčnim zaslonom na vrhu sredinske konzole ter vgrajeno TomTom navigacijo je sicer dovolj enostaven za uporabo, a bi vsebina lahko bila na voljo tudi v slovenskem jeziku. Paket Impression, ki je največ kar pri i30 Wagon lahko kupec dobi, prinaša zares dolg seznam serijske opreme, kjer velja izpostaviti učinkovite bi-LED žaromete, delno usnjene sedeže, kamero na zadku, sistem za brezžično polnjenje pametnih telefonov, pametni ključ z gumbom za zagon motorja in sprednje parkirne senzorje. Skratka, bogat zalogaj opreme. Ko preverjamo redne cene, brez dodatne opreme, ugotavljamo, da razlika med obema po rednem ceniku znaša 2050€. 1500€ na račun samodejnega menjalnika in 550€ zaradi izbire 19 kilovatov močnejšega motorja. Popusti v tem primeru niso všteti. Kakorkoli že, korejski proizvajalec z novim i30, ki je bil v celoti zasnovan na evropskih tleh, dokazuje, da z lahkoto konkurira in na več področjih prehiteva uveljavljeno evropsko elito. To ima za posledico nekoliko višjo ceno, kot smo jo bili nekoč vajeni pri Hyundaiju. A niso edini.